Sončna in topla sobota je bila kot nalašč za posebno prireditev, na primer za tekmovanje v toboganskem spustu in še druge vodne športne igre. Tako je Program za mlade že ob 8. uri začel program iz ptujskih toplic. Zunaj je bilo še mraz, notri, ob bazenih, pa zelo vroče, zato upam, da ne bomo staknili kakšnega prehlada. Z najmlajšimi se je Matic pogovarjal o tem, kaj vse lahko delamo v soboto dopoldne, ko ni treba v vrtec, pripravili pa smo jim tudi zanimive in šaljive igre - vodno aerobiko, metanje vodnih balončkov v posodo in test, kdo se hitreje spusti po toboganu - lubenica ali človek. Zmagal je seveda Jaka, čeprav se je v spustu dobro odrezala tudi lubenica - ni se razletela, v vodo je čofnila v enem kosu.
V toplicah se nam je nekaj pred 9. uro pridružil simpatičen skrivni gost. Kdo je to, ste morali poslušalci ugibati. Namignili smo vam le, da gre za vrhunskega športnika s teh krajev, ki tehta od 72 do 74 kilogramov in rad nosi modro-bele kratke hlače. Da gre za najboljšega slovenskega boksarja Dejana Zavca je ugotovil poslušalec Miran, ki se je z Dejanom in mano strinjal tudi o tem, da tehtnica vedno laže. Dejana smo namreč, da preverimo njegovo težo, prosili, da stopi nanjo in ugotovili, da ima 76 kilogramov! Ker sem se že prej stehtala tudi sama in mi številka ni bila všeč, sem odločno na njegovi strani - tehtnica je kazala preveč!


Dejan se drži za glavo



Po deveti uri je šlo za res. Ker vsako tekmovanje potrebuje predtekmovalca, sem je javila za predtekmovalko sama in preverila, kakšna je proga … Upoštevala sem Markov namig – v toboganu gre hitreje, če se podlage dotikaš le s petami in lopaticami. V iztek sem prišla res hitro in bilo je res fenomenalno!



Špela z mikrofonom

Zaradi poškodovane hrbtenice se za 2. predtekmovalca ni mogel javiti Dejan Zavec. Med pogovorom o tem, kaj vse šteje pri boksu za zmago, kako ga pred dvobojem spremlja glasba, kako je včasih delal v ptujskih toplicah in marsičem zanimivem, pa mi je vseeno obljubil, da bo z nami kdaj drugih ušpičil kakšno športno vragolijo.
Tekmovanje se je nato lahko začelo. Po toboganu se je spustilo 7 pogumnih, predvsem pa hitrih mladenk in mladeničev. Rezultati so bili zelo tesni, najboljšega je dosegel Tomaž Tisel (13.88), drugega in tretjega pa 2 dekleti: Tara Kiseljak (14.00) in Sara Kolmanič (14.12). Sledili so: Jaka Purg, Tomaž Matjašič, Janez Kočar in najmlajša udeleženka spusta, 7-letna Manca Špolar. Vsem čestitke!



Na srečo z nami ni imel nobenega dela reševalec iz vode. Gorazda smo vseeno povabili pred mikrofon, saj so imeli zanj kar nekaj vprašanj naši tekmovalci oz. tekmovalki. Še bolj kot vprašanje o tem, ali je koga že rešil iz vode (odgovor je da), je Gorazda v zadrego spravila druga radovednost: ali ga dekleta, ki pridejo v toplice, kaj osvajajo … Sledila je še skupna fotografija.


Gorazd

Po deveti smo prisluhnili Kulturomatu, v njem pa izvedeli, da Doroteja, ki skrbi za rekreacijo v toplicah, igra na tamburico, da je OŠ Ljudski vrt kulturna šola leta 2008, obiskuje pa jo kar nekaj nadebudnih folkloristov, nadarjenih piscev in recitatorjev. V oddaji Gori, doli, naokoli smo med drugim obiskali japonska kopališča in otok Zanzibar, po 11. uri pa je bil 1. program spet prvi na kraju dogajanja. Na zunanjih bazenih Termalnega parka Ptuj je namreč potekal 1. snemalni dan novega filma Jana Cvitkoviča Arheo. Z Janom sem poklepetala o novem projektu in o tem, kaj zahteva snemanje pod vodno gladino.


Jan

Proti koncu našega javljanja s Ptuja smo besedo spet predali otrokom in se z njimi pogovarjali tudi o tistih stvareh, o katerih odrasli ne govorimo radi – o lulanju v vodo. A tudi ta tema ustvarjalce sobotnega dopoldneva na Ptuju (Jana Bajželj, Janez Podlesnik, Matic Jerman in Špela Šebenik) ni odvrnila od želje, da bi se tudi sami malo namočili v termalni vodi, se spustili po toboganu in malo oddahnili. Počakati smo morali samo še na zanimivo oddajo Vonj po termah, v katerih smo izvedeli, kakšna kopališča so imeli v rimskih časih.


Nato pa smo vam samo še zavpili: LEP POZDRAV S PTUJA!

Več fotografij si lahko ogledate v Galeriji.

Prvega septembra dopoldne oziroma že zjutraj smo program začeli šolsko »razposajeno«, pa tudi z opozarjanjem na previdnost na cesti. Ko smo dnevni ustvarjalci, polni energije, prišli v prostore prvega programa, je bila jutranja ekipa že polna vtisov po celojutranjem obveščanju, pripravljanju prispevkov, moderiranju, spremljanju stanja na cestah in običajnem »servisiranju« v oddaji JUTRANJI SERVIS. Fotografije: MAJA DERČAR

Bojan, Darja, v studiu Lucija z gostjo – ura: 8.00



Nadstropje nižje, v prostorih prvega programa, smo priča prizoru, ki spominja na šolski dan oziroma zagovor pri ravnateljici. Naša »ravnateljica« je urednica izobraževalnih programov, Ina Petric, naš »šolarček z nahrbtnikom« na »zagovoru« (beri: jutranjem pogovoru glede dnevnega dela) pa Boštjan Debevec, ki sicer pripravlja verske vsebine.

V sosednji delovni sobi zaslon računalnika prikazuje graf (spet kakšnih tečajnih gibanj ali borznih indeksov), saj je potrebno dan začeti s spremljanjem gospodarskih kazalnikov. Maja Derčar pripravlja oddajo EVROŽVENKET.

Ob devetih za Evrožvenket v montirnici poteka snemanje prvega telefonskega pogovora s predstavnikom banke. 1. september je namreč tudi dan, na katerega banke napovedujejo znižanje obrestnih mer na evrske depozite. Nič kaj dobra novica za varčevalce. Na sliki Damjan Rostan in Maja Derčar.

In ob devetih se pred tehnično opremo nagnetejo trije tonski tehniki, ki skrbijo za zvok (in razpoloženje) – čas je, da Marka Čebulja in Braneta Gričarja nadomesti Milan Stojnšek (v rdečem).

Še ena pozerska ob devetih z našima dvojčicama (zgolj po horoskopu): Majo Moll in Lucijo Fatur. Maja na delo, Lucija pa z dela… na delo (samo nadstropje nižje).

Jutranjega voditelja programa, Bojana Leskovca, bo zamenjala dnevna urednica Špela Šebenik, ki bo na prvi šolski dan imela kar pestro delo s pogovori v živo.

Ja, lahko bi delala na televiziji, kamera in objektiv bi jo ljubila, ampak ne … Špela je zaljubljena v radio. Fotografirana med pogovor z Milanom Krapežem, ki je otroke obiskal v OŠ Koleziji.

Maja Derčar ob pol desetih v pogovoru s poslušalci, ki kličejo, da izrazijo svoje mnenje o tem, kakšne možnosti ima danes za razvoj in delovanje mladina. Gospod Anton iz Sodražice je bil neverjetno prijeten sogovornik, ki je priznal, da je današnji svet globalne konkurenčnosti in vrednotne zbrkljanosti precej bolj zahteven za mlade, kot je bil pred nekaj desetletji.

Nekaj minut čez deseto se je začela Intelekta na temo potencialov in perspektiv za mlade ljudi. Gost Borut Kožuh je v studio prihitel s čelado pod roko.

Gostje Intelekte: Borut Kožuh, Vesna Leskošek in Mirjana Ule. Pogovor je bil intenziven, vroč, poslušalci so se ves čas odzivali, klicali …

V Intelekti med drugim: slabo je, ker mladostniki živijo pri starših! Starši otroke ovijajo v vato! Mladim bi se moralo omogočiti lažje in bolj gotovo prehajanje iz šolanja v poklic. Otroke je potrebno naučiti odgovornosti.

Borut Kožuh in dr. Vesna Leskošek.

Ekipa Mladinskega programa 1. programa Radia Slovenija se je zadnjo počitniško soboto odpravila na bazen Njivice v Radečah. Bazen, ki ga je tovarna papirja zgradila že v 50-ih letih, je zgrajen na hribu, z razgledom na zeleno okolico. Na srečo je kljub slabi vremenski napovedi in dežju v drugih delih Slovenije nad 25 m dolgim in 12 metrov širokim bazenom sonce vztrajalo toliko časa, da smo izvedli ves program. Res ne vem, kdo vse je bil na naši strani, ampak uspelo je!

Medtem, ko je Jure, reševalec iz Vode, še čistil bazen, je Matic že risal bazene in živali z najmlajšimi, ki so prišli na bazen po 8. uri.
 

Medtem, ko so izdelovali ladjice (malo večji pa letala) iz papirja, se je z njimi pogovarjal o vsem mogočem (in nemogočem), nato pa so svoje izdelke spustili v bazen. Takrat je bil še prazen – kopanje je namreč dovoljeno po 9. uri, pa tudi sonce še ni pokazalo svoje prave moči.


Vse se je, skupaj z dobro, bazensko glasbo, spremenilo po 9. uri. Na bazenu se je zbralo kar nekaj otrok in mladih iz Radeč in okolice, med njimi so bili tudi rokometaši iz lokalnega kluba (trener Damjan, hvala!). Najprej smo se morali malo razmigali in ogreti – za to so poskrbeli glasba po izboru Fedje Juvana, mlada pevka Alja, ki nam je v živo zapela svojo pesem kar na bazenu, in simpatična učiteljica plavanja iz Plavalne šole Hrastnik Špela Počivalšek. Ja, tako simpatična je bila, da se je Matic skorajda utopil, samo da bi ga rešila iz vode.


A ker je šlo za res - štafetno tekmovanje, prijave tekmovalcev, razvrščanje v ekipe in poimenovanje skupin je zelo zahtevno delo - ni bilo časa za hec.

Sončno vreme, prijetno vzdušje in naše prošnje so k tekmovanju štafet privabile 16 mladih plavalcev. Dobili smo 4. ekipe, vsak tekmovalec je moral preplavati eno dolžino:

1. ekipa: DELFINČKI – Žan, Martin, Anže, Domen.

2. ekipa: RIBICE – Miha, Anel, Zala (edino dekle, bravo!!!!), Alan

3. ekipa: ZMAJČKI – Nejc, Blaž, Matej, Žiga

4. ekipa: MORSKI KONJIČKI – Jakob, Jakob, Luka, Grega

In nato: 3, 4, ZDAJ!!!!!


Mladi tekmovalci so skočili v vodo in nekateri v prostem slogu, drugi v žabici plavali na drugo stran bazena. Ostali smo navijali, žvižgali, ploskali, kričali, komentirali dogajanje, da pa je tekmovanje potekalo pravilno (sicer z majhnimi zapleti) so skrbeli učiteljica plavanja Špela in prostovoljci iz Prevzgojnega zavoda Radeče (dva njihova kolega sta tudi tekmovala, kar pa seveda ni vplivalo na njuno sojenje).

Vse ekipe so se odlično držale, bilo je kar napeto, vsaj jaz sem skoraj pozabila, da nas po radiu sliši vsa Slovenija. In končni rezultat: zmagovalci so bili prav vsi, ki so si upali v vodo, najhitrejša v štafeti na 4×25m pa je bila ekipa Zmajčki.


Čestitam vsem za pogum, najhitrejšim pa za zmago! Na zgornji sliki Jana čestita zmagovalcem in jim podeljuje nagrade, spodaj je druga uvrščena ekipa Delfinčki, skupaj z Maticem.

Nekateri tekmovalci so seveda ostali v vodi, ker je bilo v Radečah zelo vroče. Tudi Matic je skočil vanjo, da bi preveril, kako se glasba, ki smo jo posebej za to priložnost vrteli na 1. programu Radia Slovenija, sliši pod vodo – od fizika smo namreč izvedeli, da zelo malo tonov prodre skozi vodo, saj ta deluje kot ogledalo, od katere se zunanji zvoki odbijejo. Zelo dobro pa se v vodi slišijo zvoki, ki so proizvedeni pod ali v vodi.

Tudi po deseti uri je ekipa 1. programa ostala na bazenu. V Kulturomatu smo govorili s Klemnom iz Turistično rekreacijskega centra Radeče, ki je za sobotni večer pripravljal kino na bazenu, in z mažoretkami iz KUDa Mažorete RAP Radeče. Te so ravno prejšnji večer nastopale na bazenu, visoko vihtele palice, plesale, naredile odličen show ter od Radečanov prejele močan aplavz. Kako tudi ne, saj so bile med njimi tudi državne prvakinje, ki bodo nastopile na evropskem prvenstvu v Franciji.

Pred oddajo Gori, doli, naokoli, ki je na sporedu vsako soboto, smo o njunih sanjskim potovanjih poklepetali še z Domnom in Lovrom. Proti 11. uri so se bazenu Njivice že približevali hudi, temni oblaki, ki so napovedovali dež in grmenje. A mi se nismo dali, na bazenu smo pred mikrofon še enkrat povabili Zvoneta, bivšega upravnika bazena, ki je poslušalce in poslušalke pozdravil že 7. 45, po 11. uri pa je spregovoril o kloru. Kljub temu, da klor mnogim smrdi, pa si Zvone, ki je na bazenu delal več kot 30 let ne zna več predstavljati dneva, da ne bi vsaj malo zadišalo po tem rumeno-zelenem plinu. Po klopu pa je dišalo tudi ob 11:30 v oddaji Vonj po …


Ko je že začelo močno deževati in so se vsi obiskovalci bazena skrili v svoje domove, sta nam vreme in voda skoraj prekrižala načrte za slovo – saj nas je »vrglo ven«. To pomeni, da se je pretrgala zveza med radijskim kombijem, v katerem je cel studio in od koder smo se javljali, ter ISDN linijo, ki nas je povezovala s svetom in poslušalci. A naš Janez in nek prijazen gospod domačin (se opravičujem, ker mi je ušlo ime) sta nas ponovno »zvezala« in lahko smo se poslovili.


Najprej smo se zahvalili kolegom v ljubljanskem studiu, saj brez voditeljice Tadeje Bizilj in tehnika Igorja Kropca v Ljubljani ne bi šlo. Nato pa smo čisto za konec Jana Bajželj (desna roka voditeljev, oseba v ozadju, brez katere ne gre), iznajdljiv tehnik in pravi tonski mojster Janez Podlesnik, voditelja Matic Jerman in Špela Šebenik skočili v bazen! Če verjamete …

Pozdrav vsem v Radeče in tistim, ki ste se veselili z nami na 1. programu Radia Slovenija, Špela.

Več fotografij lahko najdete na http://www.rtvslo.si/radioprvi/gallery/albums/view/35.

V ponedeljkovih oddajah Med štirimi stenami smo o življenju v zaporu enkrat že govorili. Lani smo namreč obiskali ženski zapor na Igu.

 Ženski zapor na Igu

 
Zavod za presstajanje kazni Ljubljana (Povšetova)

Pobudo, da obiščemo ljubljanski zapor oziroma Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana, je dala urednica PRVEGA programa Tatjana Pirc. Razmere v tem zaporu so neznosne zaradi prezasedenosti, prejšnji teden pa je na nesprejemljive temperature, ki so se dvignile na skoraj 30 stopinj Celzija, opozorila varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik. Poseben nemir pred oddajo tokrat delim s sodelavcem Vasjo Bobičem, s katerim se bova skupaj oglašala iz zapora. Metod Valjavec in Zdravko Poglajen, ki skrbita za tehniko, sta se z reportažnim avtomobilom odpeljala na Povšetovo že po osmi uri.

Oddajo sta pripravila in iz ZAPORA V ŽIVO vodila Vasja Bobič in Jana Bajželj.

Vzeti sta si morala dovolj časa, da bo oddaja lahko potekala brezhibno in kakovostno. Vasja se vozi v službo s kolesom, zato bo do Povšetove kolesaril. Jaz pa kolesa nimam, zato mi ga posodi Tatjana. Ob pol desetih sva že pri službenem vhodu zapora. Na vhodu morava pustiti mobilni telefon, pokazati osebni dokument in sledi še pregled osebne prtljage z rentgenom in detektorjem kovin. V enem od prostorov, ki so namenjeni osebju, naju že čakajo sogovorniki: direktor Miran Candellari, pedagoginja Gordana Korže, poveljnik pazniške službe Andrej Kužnik in paznik inštruktor Štefan Strelec. Dva zapornika, ki sta se odločila, da nastopita v oddaji, pa so pripeljali v sobo tik pred oddajo. Vasja se pogovori z njima, jaz z zaposlenimi. Vprašanj pa veliko za polurno oddajo: Kako živijo, če je v sobi šest zapornikov, namesto da bi bili samo trije? Kako živijo eden ob drugem, če pa nimajo skupnega ničesar drugega kot samo to, da morajo prestati zaporno kazen? Kako se motivirajo? Kakšna je prevzgoja, če pa je v zaporih 50% povratnikov? Če bi radi slišali odgovore, kliknite na POSLUŠAJ na www.rtvslo.si/radioprvi.