Traffic hotline 080 80 15

15. Sep 2017 at 09:49Euranet Plus

Na Pohorju in v Istri bodo čarali z evropskim denarjem

Fotografije: A. Vernik in M. Kovačič
Fotografije: A. Vernik in M. Kovačič

Evropska komisija je za projekt Živa coprnija v okviru programa Interreg, projekt oživljanja nesnovne kulturne dediščine na Pohorju in v Istri, odobrila dobrih 926.000 evrov.

V raziskovanju nesnovne kulturne dediščine bodo pod vodstvom Razvojno-informacijskega centra Slovenska Bistrica sodelovali še Znanstvenoraziskovalni center SAZU, zavod za založniško dejavnost Beletrina, Etnografski muzej Istre, Združenje Val kulture in občina Pićan.

Tako Pohorje kot Istra sta bogata z naravno in kulturno dediščino, povezuje pa ju tudi edinstvena bajeslovna dediščina, saj prestavljajo pohorski gozdovi in istrska notranjost po izročilu med drugim domovanje različnih bajeslovnih bitij, ki so nekoč burila ljudsko domišljijo, da so nastajale bajke, ki so se potem v tem okolju ohranjale.

»Želimo si, da bi po koncu tega projekta, ki ga je finančno podprla Evropska unija, poleg pisnih in video materialov nastala vsaj še ena prireditev, s katero bi se to območje lahko predstavljalo,« pravi direktorica Razvojno-informacijskega centra Slovenska Bistrica Monika Rojs Kirbiš. »Upam, da bomo razvili tudi kakšno maskoto, ki bi nas predstavljala. Če imajo v Velenju Piko Nogavičko, zakaj ne bi mi imeli Coprnice. Ampak to je stvar projekta.«

Hrvaški partnerji še nimajo veliko izkušenj z evropskimi projekti, saj so se intenzivneje vključili šele v zadnjem obdobju. Direktor zadruge Val kulture Ivor Zidarič pa je prepričan, da bo Živa coprnija živela tudi potem, ko evropskega denarja ne bo več.

V istrskem Etnografskem muzeju so prepričani, da je nematerialna dediščina za poznavanje naše preteklosti enako pomembna kot različni objekti, ki jih ohranjamo. Direktorica Lidija Nikočevič pa ob tem dodaja, da imajo z evropskimi projekti dobre izkušnje: »Trenutno sodelujemo še v prav tako evropskem projektu Kultera. Tudi tu raziskujemo našo bogato preteklost in ljudsko izročilo. Istra je namreč multikulturno okolje in na njen razvoj so vplivali z vseh strani in iz različnih delov Evrope, zato imamo občutek, da lahko veliko tega izmenjamo z drugimi.« Prepričana je tudi, da lahko dobri projekti, ki so sofinancirani z evropskim denarjem, uspešno živijo tudi po koncu sofinanciranja.

Zavod za založniško dejavnost Beletrina pa bo poskušal v naslednjih 28 mesecih, kolikor bo projekt trajal, te zgodbe čim bolj inovativno zabeležiti, v pisni in tudi digitalni obliki, da bodo dosegljive čim širšemu krogu ljudi. Direktor Beletrine Mitja Čander je prepričan, da bo Živa coprnija zelo pomembna tudi za razvoj turizma: »Kulturni turizem je najhitreje rastoča panoga v turizmu. Tu gre za to, da promoviramo nesnovno dediščino – ne samo to, kar je v zgradbah, ampak tudi to, kar je v zgodbah.«

Partnerji v projektu so prepričani, da bodo z aktivnim ohranjanjem bajeslovnega izročila Pohorja in Istre povečali prepoznavnost teh območij in ustvarili razmere za razvoj. In ker so za ohranitev nesnovne kulturne dediščine ključni ljudje, ki to dediščino negujejo, ohranjajo in prenašajo na nove rodove, bodo vsebine širili tako s pisnimi in digitalnimi vsebinami kot s pomočjo lutkarjev in igralcev, morda pa bodo našli še kakšno drugo inovativno metodo.

Srečko Trglec, Radio Si

Euranet Plus - boljše razumevanje Evrope.


Last articles