Foto:
Foto:

FOTO: Matevž Lenarčič/LTO Sotočje

Gotovo ste že slišali za kolesarsko mobilnost med Italijo in Slovenijo. Morda ste celo že kolesarili po tej privlačni kolesarski poti, ki povezuje obe državi. Gre namreč za projekt čezmejnega povezovanja mobilnosti, kolesarstva in turizma BIMOBIS, ki se je zaključil v začetku leta 2015 in je bil v veliki meri financiran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Počasi se bo končala že tretja kolesarska sezona po koncu projekta in zato je pravi čas preveriti kako je projekt zaživel in kaj je v prihodnje še možno narediti. Miro Kristan iz Posoške razvojne agencije, kjer so sodelovali pri izpeljavi projekta, je prepričan, da je kolesarska mobilnost med Slovenijo in Italijo, eden izmed uspešnejših projektov povezovanja kolesarjenja in evropskih sredstev.

"Seveda, gre za uspešno izveden projekt, ki se je sicer zaključil leta 2015, sedaj pa infrastruktura dobro koristi svojemu namenu. Lahko rečemo, da je tudi letos za nami uspešna kolesarska sezona, saj se marsikdo zapelje po kolesarskem krogu, ki je z evropskimi sredstvi povezal dolino Soče, tako na slovenski kot na italijanski strani. Vsaka ponuja svoje karakteristike, obe pa sta vsekakor zanimivi za kolesarjenje in prav je, da so temu sledila tudi evropska sredstva."

Največji delež je bil pri projektu BIMOBIS sofinanciran prav s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj, kar je bilo kot izpostavlja Kristan, osnovnega pomena.

"Še posebej je potrebno izpostaviti, da so evropska sredstva pokrivala kar 85% celotne vrednosti projekta. Preostali delež je prispevala Slovenija, nekaj denarja pa so prispevali še drugi partnerji pri projektu."

To je hkrati tudi dokaz, da je sodelovanje možno in da lahko s sosedi Italijani tudi v Sloveniji izvedemo še več skupnih evropskih projektov. Če dogovor velja in je komunikacija korektna, je še prepričan Miro Kristan in Posoškega razvojnega centra, tudi ovir ni toliko.

"Vemo, da gre sicer za jezikovno bariero, vse ostalo pa je z dobro voljo zelo enostavno urediti, saj če so sredstva na voljo, potem tudi idej ne zmanjka. Kolesarska infrastruktura namreč ostaja visoko na prioritetni listi lokalnih skupnosti in nedvomno bo tudi v bodoče še več uspešnega sodelovanja z obeh strani."

Seveda pa je pomemben del kolesarskih poti v dolini Soče tudi v Bovcu z okolico. V Bovcu so namreč zadovoljni z možnostmi kolesarjenja, a so prepričani, da je z evropskimi sredstvi še mogoče kaj dograditi. Župan občine Bovec, Valter Mlekuž, še posebej rad poudari, da je kolesarska pot BIMOBIS prisotna tudi v Bovcu.

"V naši občini smo morali zaradi posledic poplav leta 2012 kandidirati tudi pri evropskem projektu BIMOBIS, saj smo lahko s to pomočjo sanirali in vzpostavili obstoječe kolesarske poti. Naš cilj pa seveda še naprej ostaja pridobivati nova evropska sredstva in izpeljati projekt kolesarske poti iz Bovca do Kobarida in kasneje še do Tolmina, kar bi bil za dolino Soče velik prispevek."

Gorsko kolesarjenje je v Bovcu že dobro razvito, bo pa potrebno še marsikaj urediti, da bo ponudba za kolesarjenje izpopolnjena in na voljo kar najrazličnejšim skupinam. Župan Mlekuž meni, da je najprej potrebno urediti vse za družinsko kolesarjenje.

"Primanjkuje nam steza za družinsko kolesarjenje in zato jo nameravamo z evropskimi sredstvi tudi vzpostaviti. V mislih imamo kolesarsko stezo, kjer bi bilo možno tudi rolati. Zgradili bi jo okoli letališča v Bovcu, cilj pa je, da bi se lahko z majhnimi otroci iz hotela odpravili kar s kolesi oziroma rolerji in nato naredili krožno pot nazaj do hotela."

Določene povezave sicer že obstajajo, a je potrebno skleniti krog in povezati že obstoječe poti.

"Seveda, možno je kolesariti v vas Čezsoča, do Loga čezsoškega in tudi do Srpenice, do katere smo povezavo naredili ravno z evropskim denarjem v projektu BIMOBIS. Krog sicer še ni sklenjen in prav to je cilj občine Bovec, saj je krožna cesta osnovnega pomeni, da ne bi bilo treba več kolesariti po glavni cesti, ki je prav tako zelo prometna in manj varna za kolesarje", je še prepričan župan Bovca, Valter Mlekuž.

Kdaj je možno računati na vzpostavitev novih načrtovanih kolesarskih poti zaenkrat še ni mogoče napovedati, je pa pravkar v pripravi prometna strategija, ki je nujna pri prijavi na razpise z evropskimi sredstvi. Po oddaji dokumentacije pa lahko tudi v prihodnje upamo, da bo s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj čim več sredstev namenjenih ravno kolesarjenju. Trenutno oktobrsko vreme pa je kot nalašč, da tudi sami preverite aktualno kolesarsko ponudbo v dolini Soče.

Borut Kampuš, Radio Slovenia International - Radio Si

Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope