Slovenija se ponaša z eno najvišjih biotskih pestrosti v Evropi, ki pa po, besedah strokovnjakov, ni dovolj prepoznana in zato ne dovolj cenjena. Zato se je Nacionalni inštitut za biologijo skupaj z devetimi partnerji odločil za 5 letni projekt, podprt s strani Evropske komisije. S projektom želijo razkriti izjemne naravne dragocenosti Slovenije ter njihov pomen bolje predstaviti. Dr. Anamarija Žagar koordinatorica tega evropskega projekta pravi, da gre za petletni projekt, katerega na Nacionalnem inštitutu za biologijo ne izvajajo sami. Skupaj pri projektu sodeluje namreč konzorcij desetih partnerjev. Kot izpostavlja dr. Anamarija Žagar »projekt ni nastal čez noč, to je ena taka zgodba, katere idejni vodje so Marjana Hönigsfeld Adamič iz Inštituta Lutra, Davorin Tome in Danilo Bevk iz Nacionalnega inštituta za biologijo. Gre namreč za zavedanje, da je v Sloveniji zelo visoka biodiverziteta, saj imamo zelo dobro ohranjeno naravo. Dejstvo pa je, da je treba ohraniti pozitiven odnos do narave, če želimo to biotsko raznovrstnost tudi ohraniti in tudi zato gre pri evropskem projektu LIFE Naturaviva.«

Svetovni dan biodiverzitete smo obeležili 22. maja. Ali ljudje poznamo dovolj pojem biodiverzitete in ali se ga tudi zavedamo? Dr. Anamarija Žagar izpostavlja, da »gre za pojem, ki opisuje vse kar nas obkroža in je živo. Morda, ker je beseda tujka, se je nekateri vseeno naprej ustrašijo, če pa namesto biodiverzitete uporabimo besedno zvezo živa narava, pa gre lažje.« Žagarjeva je še izpostavila, da so prav zato na začetku izvajanja projekta, konec leta 2017, opravili anketo in ugotovili, da zelo velik delež vprašanih, približno 40% ljudi, odgovorilo, da ne vedo oziroma da niti še niso slišali za biodiverziteto.

Pri vsakem raziskovalnem delu je nujno tudi zagotavljanje finančnih sredstev in LIFE Naturaviva je po večini projekt financiran z evropskim denarjem ali kot pojasnjuje dr. Anamarija Žagar, koordinatorica projekta »projekt je po večini financiran s strani evropskega mehanizma LIFE, ki vzpodbuja projekte na področju podnebnih sprememb in okolja. Projekt je 60% financiran z evropskim denarjem, preostalo je pristavilo ministrstvo za okolje in prostor in partnerji pri projektu.«

V Evropski uniji obstaja kar nekaj finančnih mehanizmov in strategij, ki podpirajo tovrstne projekte. Kar se tiče področja biologije pa temu ni zmeraj tako opozarja dr. Anamarija Žagar, zato je projekt LIFE Naturaviva toliko bolj pomemben ali kot izpostavlja Žagarjeva »marsikdaj smo priča tudi kakšni žalostni zgodbi, ko se na naravo pozabi, zato mislim, da bi lahko bilo tega denarja še več«.

Projekt LIFE Naturaviva se je sicer začel septembra 2017 in bo trajal do avgusta leta 2022, torej skupno pet let. Dejstvo pa vsekakor je, da smo ljudje del narave in kot takšni smo soodgovorni za vse kar se dogaja in kako so se pri projektu LIFE Naturaviva odločili ozavestiti oziroma opozoriti ter izobraževati posameznike in splošno javnost? Dr. Žagarjeva poudarja »zelo domiselno so se tega lotili kolegi iz Inštituta Lutra, saj bomo skupaj poskusili tiste, ki jih narava premalo zanima na nek način »šokirati« z zanimivimi dogodki, tako da bodo vsebine povezane z naravo in biodiverziteto predstavili ljudem, ki se bodo udeležili nekega dogodka, ki sploh nima zveze z biologijo oziroma naravo. Denimo med odmorom koncerta ali operne predstave bodo lahko izvedeli kaj o biodiverziteti.«

V kolikor vas projekt LIFE Naturaviva, pojem biodiverziteta ali ohranjanje narave zanima si lahko vse informacije preberete na spletni strani www.naturaviva.si. Vi pa lahko kolikor veste in znate seveda že danes prispevate k ohranitvi žive narave, katere del smo tudi ljudje.

Borut Kampuš, Radio Slovenija International – Radio Si/Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope