Prispevki: Javna Uprava
17. Mar 2008 - 158. oddaja
Podatkovne zbirke so v shemah običajno prikazane kot piktogram iz silosov. K tej podobi se bomo še vrnili tudi tukaj, a najprej poglejmo v notranjost teh silosov.
Še najbolj enostavno je, če si baze predstavljamo kot urejene tabele. V polja teh tabel zbiramo podatke, ki jih lahko urejamo in razvrščamo po različnih merilih in tako iz njih dobimo uporabne podatke, denimo koliko uporabnikov je iz določene poštne skupine. Trgovski sistemi se lahko na primer na podlagi povezave med poštno številko in količino kupcev odločijo, kam obesiti več plakatov.
Zdaj se pa vrnimo k silosom. Vsaka državna ustanova ima svoje silose s podatki, ki jih zbira o državljanih. Nadalje imajo svoje zbirke tudi vsa večja podjetja in organizacije, denimo Mobitel, Snaga, AMZS in tako naprej. Te zbirke niso medsebojno povezane zaradi varovanja osebnih podatkov. Do njih lahko dostopajo le pooblaščene osebe in to za točno določen namen.
Policija denimo v izjemnih primerih lahko pridobi določene podatke, a le na podlagi odločbe sodišča. A kot je pokazal primer diplomata Šetinca, v Sloveniji kaj hitro lahko pride do zlorab, ker se niti državni organi ne zavedajo obsega in pomena varovanja osebnih podatkov.
Višjo stopnjo zavesti poznajo ZDA, a je ta kljub temu večkrat na preizkušnji, predvsem s strani organizacij za boj proti piratstvu. V Evropski uniji so največji zagovorniki evropski Zeleni...