| Prejšnja oddaja | Naslednja oddaja |
Strojni nasveti: e-Teleskop
05. Maj 2008 - 161. oddaja
Brez računalnikov v znanosti seveda ne gre. Pogosto pa imamo naprave, ki jih sicer srečujemo v laboratorijih, tudi doma. Teleskopi, mikroskopi in podobne naprave so dandanes na voljo za dokaj malo denarja, ob vsej poplavi tehnike, ki jo lahko priključimo na računalnik, pa bi bilo seveda čudno, če ne bi mogli nanj priključiti tudi tovrstnih instrumentov.
Kdorkoli je s teleskopom resneje iskal po nočnem nebu, ve, da je marsikatero zanimivo nebesno telo včasih težko najti. Na pomoč nam priskočijo teleskopi, kot je tale. Ima namreč vgrajen motorček, ki skrbi za premikanje cevi teleskopa po oseh. S priloženim daljinskim upravljalnikom, ali pa tudi z osebnim računalnikom, lahko takle teleskop najprej umerimo, da naprava ve, kam »gleda«. Nato pa lahko v astronomskem programu izberemo meglico ali zvezdo, k jo želimo videti in teleskop se samodejno obrne v smer, ki jo želimo. Obsežna baza podatkov nebesnih teles je shranjena že tudi v samem teleskopu oz. v daljinskem upravljalcu. V daljinec preprosto vtipkamo angleško ime nebesnega telesa in teleskop se postavi, recimo proti Luni.
Še bolj zanimivo je, ko sliko teh nebesnih teles spravimo na računalnik. Dodatkov za teleskope je precej, med njimi pa ne manjka takšnih in drugačnih vmesnikov, ki omogočajo priklop digitalnega fotoaparata. Če fotoaparata nimamo, si lahko pomagamo s teleskopom prilagojeno kamero. Tale, ki jo imamo na preizkusu, je univerzalna, uporablja pa se pravzaprav bolj v navezi z mikroskopi. A tudi s teleskopom lahko dobimo na zaslonu računalnika dobro sliko. Bolj pozorni boste opazili, da pri snemanju malo goljufamo. No, kar precej. Podnevi, ko ima snemalna ekipa čas, je teleskop namreč precej neuporaben, razen za opazovanje Sonca (če imamo za to primeren filter) ali pa kakšnih oddaljenih sosedov.
Iz velikega na majhno. Mikroskop je nepogrešljivo orodje v biologiji, kemiji, pa še kje. Prav pride tudi, kjer lahko navdušeno opazujemo recimo koruzno steblo pod veliko povečavo, ali pa preverimo, če imamo razcepljene lase. Kamera omogoča, da sliko opazujemo na zaslonu računalnika, shranimo pa lahko tako posamezne slike opazovanega subjekta kot tudi video posnetke. Kamera se v računalnik namesti samodejno. Mikroskop, ki smo ga uporabljali, sicer spada med zmogljivejše, kar pomeni tudi, da je kakšna reč po nepotrebnem bolj zapletena kot je smiselno. Da vstavimo baterije za luč, moramo namreč odviti kar sedem vijakov.
Računalnik s takšnimi pripomočki tako postane polnopraven član hišnega naravoslovnega laboratorija, paramecije in planete, ki jih zajamemo, pa lahko tako nahitro pošljemo na drugi konec sveta.