Prispevki: Odprtokodni razvoj
20. Okt 2008 - 166. oddaja
Prosta programska oprema dovoljuje uporabo, razmnoževanje, razširjanje, razumevanje, spreminjanje in predvsem izboljševanje programov. Uporabnik lahko dostopa do izvorne kode, ki jo skladno s svojimi potrebami in znanjem spreminja in dopolnjuje.
Ponavadi ti odprtokodni projekti gostujejo na takoimenovanih odprtokodnih portalih. Največji tak portal je recimo sourceforge.com, potem je v Nemčiji Berlios - Berlin opensource, potem imamo tudi še druge portale. Ubuntu uporablja sistem Launchpad - ima kar nekako svoj portal za te mini projekte, ki so v Ubuntu vključene in tako naprej. In bistvo teh portalov je v bistvu to, da ponujajo en kup enih orodij, ki omogočajo in razvijalcem in uporabnikom programa, da med seboj komunicirajo, pa čim bolj efektno nekako delujejo.
Razvoj programov z odprto kodo spremlja veliko razvijalcev, ki so med seboj povezani po medmrežju. Bistveno pri vsem tem pa je sodelovanje in povezovanje.
Zdaj odvisno od razvijalcev, pa od njihovih karakterjev, pa narave projekta, ampak načeloma tukaj vidimo ogromno sodelovanja med različnimi projekti pri odprti kodi. Ponavadi je tako, da če je en odprtokodni projekt uspešen, se bodo razvijalci tudi če bodo hoteli razvijati podobno stvar, priključili temu projektu, pa mogoče tudi dodatek zanj spisali. Bodo pa čisto nove aplikacije razvili iz nule in potem tekmovali proti temu programu.
Pogosto so vmesniki odprtokodnih projektov bolj programersko usmerjeni kot uporabniško, saj nezahtevni končni uporabniki ne sodelujejo v procesu razvoja odprtokodnih projektov, niti nimajo potrebnega znanja za testiranje aplikacij in učinkovito poročanje o hroščih.
Bistvo vsake aplikacije je ponavadi njeno jedro. To, kakšni gumbki so, kakšna so okenca pa slikice, pa tako naprej, je za tisti večji del razvijalcev, ki delajo tisto bistvo aplikacije, tisto jedro in to, ponavadi vseeno. In dokler tega bistva aplikacije ni implementiranega, večine razvijalcev sploh ne zanima, kako aplikacija. Šele ko je v drugi fazi, ko nekaj časa preteče, ko tudi dobijo nazaj odziv uporabnikov, kaj jim je všeč in kaj bi lahko bilo boljše, se ponavadi ta uporabniški vmesnik izpopolnjuje.
Skupnost ne obsega samo programerjev - hard-core računalničarjev, ker gre v bistvu tudi za druga področja, recimo če si talentiran oblikovalec ali pa rad rišeš, lahko sodeluješ pri ikonah, slikicah aplikacije. Če rad komponiraš ali pa da bi rad opremil z zvokom kakšno aplikacijo, imaš tudi to možnost.
Vsi poznamo wikipedijo. Vsaka aplikacija vsebuje ogromno neke dokumentacije, neko pomoč in tako naprej. Tudi to mora v bistvu nekdo napisati. In računalničarji, tisti strukturaši so ponavadi najmanj kompetentni, da bi lahko to stvar kvalitetno naredili. Tako da tudi tisti, ki ne znate programirat, lahko sodelujete pri razvoju odprtokodnih aplikacij.
