



Vaša ocena: 



Ocena 5,0 od 3 glasov
Ocenite to novico!
Državna slovenska samouprava na Madžarskem in njena šolska komisija sta na Gornjem Seniku v tamkajšnji dvojezični osniovni đšoli Jožefa Košiča pripravili slovesnost ob 20 letnici samostojnosti Republike Slovenije. Prireditev, na kateri so se s kulturnim programom predstavili učenci osnovne šole Grad na Goričkem, s katero gornjeseniška šola že nekaj let tesno sodeluje, so povezali s podelitvijo enkratnih simboličnih štipendij za vse tiste učence in dijake porabskih osnovnih ter srednjih šol, ki so v tem šolskem letu obiskovali pouk slovenskega jezika. Štipendije, njihov razpon se je gibal od 1000 do 14 tisoč forintov oziroma 4 do 50 evrov, znesek je bil odvisen od vključenosti učencev v pouk slovenskega jezika, izvenšolske aktivnosti in še nekaterih drugih kriterijev, je prejelo kakih 140 mladih Porabcev.
V svečanem nagovoru je predsednik Državne slovenske samourave Martin Ropoš, ki je tudi podelil štipendije, učence in dijake spomnil, da je Slovenija njihova matična domovina, da je slovenski jezik tudi za porabske Slovence materin jezik. Matična domovina mladinm Porabcem ponuja številne možnosti za učenje materinega jezika, od različnih poletnih in zimskih taborov, Slovenija mladim ponujavisokošolski in univerzitetni študij, konec koncev tudi možnost zaposlitve, je še dejal Martin Ropoš, ki se je v svečanem nagovoru izognil težavam, s katerimi se ta čas ubadajo v narodnostnih šolah.
Zato je bila tem bolj kritična višja svetovalka za slovenski jezik mag. Valerija Perger, ki je opozorila na nevdržne razmere, ko so si morale lokalne slovenske samopuprave s krediti pri komercialnih bankah zagotoviti denar za plače šolnikov, v enem primeru jim je na pomoč s predplačilom celoletnih davščin na pomoč priskočil domači podjetnik, naslednje plače pa naj bi si vnovič zagotovili iz kredita, ki naj bi ga Državni slovenski samoupravi zagfotovilo madžarsko ministrstvo za pravosodje in javno upravo, ki je zadolženo tudi za manjšinsko problematiko. Po besedah Valerije Perger se nad narodnostno šolstvo zgrinjajo temni oblaki in kaj lahko se zgodi, da bodo šolska vrata na dvojezičnih osnovnih šolah v Števanovcih in na Gornjem Seniku jeseni na prvi šolski dan ostala zaprta. V novem šolskem zakonu, ki ga pripravlja vlada Viktorja Orbana, naj bi bile narodnostne šole preprosto izpuščene.
Martin Ropoš, prvi mož slovenske državne samouoprave, je sicer manj črnogled in upa, da bo sredino zasedanje mešpane slovensklo-madžarske komisije prineslo kak opremik na bolje na medijskem in šolskem področju, pa tudi pri dolga leta napovedovani gradnji ceste med Gornjim Senikom in Verico.