Slovenci na avstrijskem Štajerskem

V preteklosti je slovenska manjšina na avstrijskem Štajerskem živela in delovala v senci zanimanja slovenske javnosti in politike, ki se je osredotočala na dogajanja med slovensko manjšino v sosednji avstrijski Koroški. Čeprav številčno majhna in zaradi tega tudi bolj ranljiva, je skupnost štajerskih Slovencev v Avstriji preživela najhujše čase asimilacije. S polnimi pljuči so štajerski Slovenci, največ jih živi v tako imenovanem radgonskem kotu , okoli Lipnice, v Gradcu in Arnežu, zadihali šele z zgodovinskimi spremembami v Evropi, ko so padale meje, gospodarsko povezovanje pa je privedlo do večjezičnih komunikacij in prepletanja različnih kultur.

V tej luči je postal zanimiv tudi slovenski jezik, ki je obenem tudi jezik sosedov, s katerimi Avstrija tke številne stike na različnih ravneh. In če so še pred nekaj desetletji naši rojaki na avstrijskem štajerskem materni slovenski jezik uporabljali le ob domačem ognjišču, v javnosti pa zelo redko, se v zadnjih letih zadeve močno spreminjajo. Nova generacija se je pričela zavedati svojih slovenskih korenin in preko tečajev ter pouka slovenskega jezika na nekaterih ljudskih (osnovnih) in srednjih šolah spoznavati jezik svojih prednikov. Samo v lanskem letu je bilo v pouk slovenskega jezika na avstrijskem Štajerskem vključeno 380 učencev in dijakov. Pri tem je nadvse tvorno vlogo organizatorja odigralo Kulturno društvo člen 7, ki so ga štajerski Slovenci ustanovili pred dobrima dvema desetletjema. S pomočjo Slovenije so pred desetimi leti prenovili rojstno hišo akademika, jezikoslovca in narodnega prebuditelja dr. Avgusta Pavla v Potrni - Laafeldu, kraju v neposredni bližini avstrijske Radgone. Kulturni dom - Pavlova hiša je ponudila streho Kulturnemu društvu člen 7, v njem že pet let vadi in nastopa pevski zbor - prva in zaenkrat še edina ljubiteljska kulturna skupina slovenske manjšine na avstrijskem Štajerskem. Duštvo člen 7 in Pavlova hiša sta v zadnjih letih postala najpomembnejši gibali slovenstva, kulturnega sodelovanje manjšine z večino, pa tudi znanstvenega delovanja, s katerim skušajo razširiti obzorja vedenja o Slovencih, živečih na tem koncu Avstrije. Že nekaj let je na čelu Kulturnega društva člen 7 zagnana Suzanne Weitlaner, sicer hči Slovenke in očeta Avstrijca, ki se je zaradi tega že v zgodnnji mladosti srečala s pozitivnim odnosom do dvojezičnosti. Društvo je bilo deležno izjemne pohvale ministra za Slovence v zamejstvu, ko je pred nekaj meseci prvič obiskal naše rojake, ki živijo v radgonskem kotu. Prijavi napako