Stanje med porabskimi Slovenci najslabše med vsemi manjšinami

Po tem, ko so se včeraj v Monoštru člani odborov za človekove pravice, manjšine, civilne in verske zadeve ter za zunanje zadeve in Madžare v zamejstvu madžarskega parlamenta in komisij za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter narodnih skupnosti Državnega zbora Republike Slovenije seznanili z razmerami, v katerih deluje slovenska manjšina v Porabju, so se danes v Lendavi seznanili z razmerami, v katerih deluje madžarska narodnost v Prekmurju. Sklepna misel dvodnevnega druženja slovenskih in madžarskih parlamentarecev sicer ni izzvenela enotno, kajti slovenska stran je naposled rekla bodu bob.

Dejstvo pa je, da so po mnogih letih brezplodnih sestankovanj, dvostranski sporazum o obojestranski skrbi za manjšine sta Slovenija in Madžarska podpisali pred 17. leti, vsaj slovenski parlamentarci, na čelu z Mirom Petkom, Francem Pukšičem in Srečkom Prijateljem zadevo postavili na pravi imenovalec. Razmere med porabskimi Slovenci in Madžari v Prekmurju se razlikujejo kot noč in dan. Zato so slovenski parlamentarci svojim madžarskim kolegom v brk povedali, da njihova država ne izpolnjuje zadanih obljub pri skrbi za porabske Slovence. "Težko govorimo o dobrososedskih odnosih, kar oboji radi ponavljamo, če imamo tako velike razlike. Stanje v Porabju je daleč naslabše med slovenskimi manjšinami," je bil oster Miro Petek, predsednik komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Državnega zbora. Po njegovem je na nek način stanje celo zastrašujoče, saj v sosednji Madžarski za delovanje naših slovenskih manjšinskih ustanov in organizacij namenjajo zgolj 620 tisoč evrov, med tem pa naša država za madžarsko narodnost namenja 12,8 milijona evrov na leto. Temu dejstvu se je moral pridušati tudi državnozborski poslanec madžarske manjšine v DZ Lazslo Göncs, saj je priznal, da je madžarska skupnost v odnosu do porabskih Slovencev vseeno v nekoliko boljšem položaju, obenem pa izrekel o nujnosti sistemskega financiranja obeh manjšin.

Zahtevo po sistemskem financiranju slovenske manjšine v Porabju, takšno prakso pozna Slovenija že dlje časa, so v torek izrekli odgovorni slovenskih narodnostnih organizacij, danes pa tudi predstavniki madžarskih narodnih organizacij v Sloveniji. Naslednji hip pa se je zalomilo, kajti, ko je beseda nanesla na številke, zneske in število pripadnikov narodne manjšine, protestno zapustili kraj pogovora. Povzročila jo je glasno izrečena beseda reciprociteta iz ust slovenskih parlamentarcev. Prijavi napako