Andro Ocvirk je bil pred osamosvojitvijo Slovenije nekaj časa tudi minister za energetiko in industrijo v zvezni vladi. Spomladi leta 1991 je postal podpredsednik v Peterletovi vladi. Foto: BoBo
Andro Ocvirk je bil pred osamosvojitvijo Slovenije nekaj časa tudi minister za energetiko in industrijo v zvezni vladi. Spomladi leta 1991 je postal podpredsednik v Peterletovi vladi. Foto: BoBo
Lojze Peterle in Helmut Kohl
Brez podpore Nemčije, ki jo je tedaj vodil krščanski demokrat Helmut Kohl, bi se Slovenija po osamosvojitvi težko izognila gospodarskemu sesutju, je prepričan Ocvirk. Foto: BoBo

Potem sem imel pogovor s podpredsednikom Mitrovićem. Takrat sem obljubil, da bomo videli, kako naprej. Nisem čisto zaprl vrat. Ko sva šla narazen, me je Mitrović vprašal: "Tega ne boš realiziral, kaj ne?". Odgovoril sem: "Ne bom." Rekel je: "Potem si ne bova dala roke." Odgovoril sem: "Ne." To je bil znak v Srbiji, če daš roko, bolj kot podpisano.

Marko Kranjec, Jože Mencinger, Janez Drnovšek, Jeffrey Sachs in Janez Sirše
Kot podpredsednik vlade za gospodarstvo bi moral Ocvirk pripraviti in izpeljati zakon o privatizaciji, česar pa zavestno ni storil, saj ni podpiral Sachsovega koncepta privatizacije. Ocvirk je bil zagovornik Mencingerjevega koncepta. Zakon o privatizaciji, ki ga je pozneje sprejela Drnovškova vlada, je v bistvu kompromis med obema konceptoma. Foto: BoBo
Lojze Peterle in Janez Drnovšek
Kljub temu, da je Peterle podpiral Sachsov model privatizacije, je Ocvirk z njim dobro sodeloval. Ko so Ocvirka vabili naj kandidira za predsednika vlade proti Peterletu, je to zavrnil. Slednjič je Peterleta maja 1992 na mestu predsednika vlade izpodrinil Janez Drnovšek. Foto: BoBo

S padcem komunizma je v Evropi propadla tudi socialna demokracija. Za enkrat še nima pravega koncepta, kako se postaviti na noge. Kako vzpostaviti socialno demokracijo, ki je bolj po meri ljudstva kot peščice kapitalistov, kar je neoliberalni ameriški sistem.

Gospodarstvenik Andro Ocvirk je v pogovoru z novinarko TV Slovenijo Rosvito Pesek, v okviru niza oddaj o ministrih osamosvojitvene vlade, dejal, da je bilo njemu že pred razpadom Jugoslavije jasno, da koncept Jugoslavije kot federacije dolgoročno ne more vzdržati, saj je bila razlika v razvoju med Slovenijo in Kosovom ali Makedonijo prevelika, da bi lahko vodili kakršno koli dosledno ekonomsko politiko, ki bi ustrezala vsem.

Ocvirk: Nesprejemljivost srbskega nacionalizma
"Drugič, začel se je srbski nacionalizem. Zelo spoštujem Srbe, vendar njihov nacionalizem, ki ga je vodila ozka skupina politika, ni bil sprejemljiv," je omenil še en razlog razpada nekdanje zvezne države in opozoril, da so že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja Srbi hoteli razseliti kosovske Albance po vseh republikah tedanje Jugoslavije - Slovenija naj bi sprejela 300.000 Albancev s Kosova. Srbski nacionalizem je po Ocvirkovem mnenju na koncu naredil največ škode prav Srbiji.

Ocvirk je povedal, da je bila njegova glavna naloga v Peterletovi vladi koordinacija z Beogradom, saj je, ker je bil nekaj časa zvezni minister za eneregetiko in industrijo, poznal mentaliteto ljudi v Beogradu in koncepte, kako delujejo.

S Šešokom prenehala plačevati Beogradu
Njegov največji uspeh med ministrovanjem v Demosovi vladi je bilo sprejetje proračuna. "V proračunu je bilo predvideno, koliko še gre denarja iz slovenskih javnih prihodkov v Beograd. Okoli 3,9 milijarde, maja 1991 je bila kvota izkoriščena. Takrat sva s Šešokom prerezala vsa plačila v Beograd, in to je bila, tudi po stališčih v Beogradu, ključna stvar," je pojasnil.

Dokler smo plačevali v Beograd, Slovenije niso jemali resno. Ko pa ni bilo več priliva denarja iz Slovenije, pa so rekli: "Zdaj gre pa zares." "Potem sem imel pogovor s podpredsednikom Mitrovićem. Takrat sem obljubil, da bomo videli, kako naprej. Nisem čisto zaprl vrat. Ko sva šla narazen, me je Mitrović vprašal: 'Tega ne boš realiziral, kaj ne?'. Odgovoril sem: 'Ne bom.' Rekel je: 'Potem si ne bova dala roke.' Odgovoril sem: 'Ne.' To je bil znak v Srbiji, če daš roko, bolj kot podpisano." To je bil znameniti sestanek glede carin. Odšel je s spoznanjem, da carin ne bo več, je povedal Ocvirk.

Z osamosvojitvijo izgubili jugoslovanski trg
Nekdanji minister se je v pogovoru spomnil tudi na poosamosvojitvene težave Slovenije: "Z osamosvojitvijo smo izgubili jugoslovanski trg. Slovenska industrija je delala 35 odstotkov za JLA. To je takoj padlo. Najbolj razvite stvari - čipi, elektronika, jeklarstvo - so naredili v Sloveniji. V izraelskem časopisu sem prebral, da je jugoslovanska vojaška industrija s tem, ko je šla Slovenija stran, šla nazaj v razvoju za deset let."

"Ogromno podjetij je bilo, ki niso imela trga, ki smo jim morali pomagati, jih subvencionirati. TAM, npr., Metalna, ki je bila na tehnološko izredno visoki ravni. Takrat smo lahko ukrepali le z malimi, omejenimi sredstvi, kar so bile banke brez rezerv. V Ljubljanski banki je bilo takrat samo za nekaj par sto tisoč rezerv v nemških markah. S tem smo morali sanirati, kar se je dalo," je pojasnil.

Nevarnost gospodarskega sesutja
Kljub težavam pa se je dalo dogovarjati, ker so bili ljudje navdušeni nad osamosvojitvijo in so bili pripravljeni nositi bremena. Leta 1992 pa se stanje že začelo stabilizirati. Kot je poudaril Ocvirk, je bilo ključno dejstvo, da je imela Slovenija v Jugoslaviji 18-odstotni delež jugoslovanskega družbenega produkta in 35 odstotkov izvoza, od tega 82 odstotkov na zahodni trg. Slovenija je poznala ta trg. Razvoj industrijske proizvodnje je zato začel po odpravi administrativnih preprek strmo naraščati.

Bi se lahko zgodilo gospodarsko sesutje? "Gospodarski kolaps bi se lahko zgodil, če bi se Evropa odzvala kot Amerika, ki nas ni hotela priznati, ampak nas je potiskala nazaj v Jugoslavijo. Če ne bi imeli velike podpore Nemcev, kanclerja Helmuta Kohla, bi bilo zelo težko potegniti naprej. Ker je bila Evropa odprta za naše gospodarstvo, smo se lahko obranili kolapsa," je odgovoril Ocvirk.

"Mencinger je imel prav"
Pojasnil je, da je z Lojzetom Peterletom šel na Bavarsko, ker je pri njihovi vladi skušal dobiti 200 milijonov mark posojila za gospodarstvo. Minister za gospodarstvo pa jim je odvrnil, da ne bodo dali denarja. Odgovoril jim je: "Slovenci imajo dve milijardi kapitala oz. prihrankov, angažirajte svoje ljudi, ne potrebujete tuje pomoči. Denarja je dovolj." Imel je prav, je dejal Ocvirk in dodal, da tedaj sploh ni vedel, da so imeli Slovenci toliko prihrankov, kar pa so Nemci vedeli. Dodal je, da so poskusili angažirati te prihranke. Banke so počasi začele delati, vzpostavljali so pogoje za gospodarski razvoj.

Ocvirk, ki je postal minister po tem, ko je Jože Mencinger odstopil, ker se ni strinjal z zamislijo privatizacije, je pojasnil, da tudi sam ni izpeljal privatizacije. Izpeljal pa je ni zato, ker se ni strinjal z zasnovo privatizacije, ki je bila na "mizi". "Bilo je veliko razprav o tem. Po letu dni sem prišel na isti koncept oz. soglašal s tem, kar je Mencinger predlagal. Zato nismo šli naprej. Je ostalo v predalu. Z mojo pomočjo."

Ocvirk: Prevladal je Sachsov koncept
Po Ocvirkovih besedah je bil "oče" zasnove privatizacije, zaradi katere je odstopil Mencinger, Američan Jeffrey Sachs, ki pa naj bi jo površno obdelal. "Koncept se je pokazal v prvi, drugi in tretji stopnji privatizacije, posebej se to vidi zdaj, da ni prav. Če bi bil drugače dodelan, bi bilo mogoče prav."

Mencinger je predlagal, da se prodajajo manjša podjetja, da se v njih državni deleži zamrznejo, da imajo pravico do lastništva, pravico do upravljanja pa imajo tisti, ki vplačajo nov kapital, delnice. "A je bil Američan preveč superioren. Zato je prevladal njegov koncept. Če gledam nazaj, menim, da je Mencinger imel popolnoma prav. Vidimo, kaj se zdaj dogaja. Kako so nastajale velike zasebne družbe, tudi s pomočjo državne regulative, ki pa niso slovenskemu gospodarstvu prinesle ničesar," je dodal.

Ocvirk: Socialne demokracije ni
Demosova vlada se po Ocvirkovih besedah ni razklala zaradi privatizacije, saj ni nihče vztrajal pri posameznem konceptu, razklala se je zaradi medsebojnih odnosov: "Bile so tri, štiri stranke, ki niso imele več skupnega pogleda. Ker pa so bile približno enako močne, so vse skušale dobiti prvo mesto v vladi."

Na vprašanje Peskove, kako se je počutil kot socialni demokrat v Demosovi vladi, je Ocvirk odgovoril, da socialne demokracije ni, niti v Sloveniji niti v Evropi. Tony Blair je bil po njegovem zadnji, ki je skušal uvajati socialno demokracijo oz. nov pogled. "S padcem komunizma je v Evropi propadla tudi socialna demokracija. Za zdaj še nima pravega koncepta, kako se postaviti na noge. Kako vzpostaviti socialno demokracijo, ki je bolj po meri ljudstva kot peščice kapitalistov, kar je neoliberalni ameriški sistem," je še dejal.

Potem sem imel pogovor s podpredsednikom Mitrovićem. Takrat sem obljubil, da bomo videli, kako naprej. Nisem čisto zaprl vrat. Ko sva šla narazen, me je Mitrović vprašal: "Tega ne boš realiziral, kaj ne?". Odgovoril sem: "Ne bom." Rekel je: "Potem si ne bova dala roke." Odgovoril sem: "Ne." To je bil znak v Srbiji, če daš roko, bolj kot podpisano.

S padcem komunizma je v Evropi propadla tudi socialna demokracija. Za enkrat še nima pravega koncepta, kako se postaviti na noge. Kako vzpostaviti socialno demokracijo, ki je bolj po meri ljudstva kot peščice kapitalistov, kar je neoliberalni ameriški sistem.