Gospodarstvenik Dušan Šešok je bil minister za finance v Demosovi vladi. Pred tem je bil uspešen direktor podjetja Julon. Foto: BoBo
Gospodarstvenik Dušan Šešok je bil minister za finance v Demosovi vladi. Pred tem je bil uspešen direktor podjetja Julon. Foto: BoBo
Tolar
Po Šešokovem mnenju je bil pri uvajanju lastne valute moratorij na izvajanje osamosvojitvenih ukrepov, ki ga je določal brionski sporazum, dobrodošel. Foto: BoBo

Nimam se za politika. Rad delam v okolju, kjer vsi 'rinemo' v isto smer, kjer ni podtikanja. Težko delujem v sistemu pozicija - opozicija. Projekt osamosvojitve je bil uspešen, vsi smo šli v isto smer. Ocenjujem ga kot izjemno uspešnega. Ta vlada je storila izjemno velik dosežek. To je bila tudi stvar parlamenta, vseh ljudi v Sloveniji.

Carinarnica na Obrežju
Danes je mejni prehod na Obrežju sodoben objekt, leta 1991 pa je bila tam le en kontejner. Foto: BoBo
Dušan Šešok
Del osamosvajanja je bil tudi nakup orožja, potrebnega za obrambo novonastale države. Kot kaže fotografija, je nekatero orožje preizkusil tudi finančni minister. Foto: BoBo

Zdelo se mi je, da je to ime najbolj primerno. Lipe, klasi, to se mi je zdelo nedenarno. Ta r v tolarju: marka ima r, dolar ima r. R pomeni trdoto v jezikovnem smislu. To se bili moji argumenti.

Gospodarstvenik Dušan Šešok je v pogovoru z novinarko TV Slovenija Rosvito Pesek v okviru niza oddaj o ministrih osamosvojitvene vlade povedal, da je v Demosovo vlado vstopil tudi zaradi svoje dolgoletne želje, da bi enkrat živeli v samostojni Sloveniji. "Taki so bili pogledi že v družini. Zato sem vstopil v projekt, čeprav sem imel precej slabše pogoje kot prej v podjetju Julon, kjer sem imel boljšo, če ne najboljše plače v Sloveniji," je dodal.

"Na osamosvojitev nismo bili pripravljeni"
Na finančnem področju je Šešoka zlasti jezil vdor Srbije v jugoslovanski monetarni sistem septembra 1990. "Ta denar je šel v vojsko, kmetijstvo itn. To je zelo dvignilo inflacijo. Težko je oz. nemogoče je živeti v državi, kjer ima nekdo vzvode, da lahko natisne denar in ga distribuira ter tako razvrednoti vse blago na celotnem področju, dobiček pa imajo samo tisti, ki so ta vdor izvedli. To je tisto, kar je meni osebno predstavljalo še največji problem v državi. In nepreglednost financ in javne porabe. To me je najbolj motilo."

Šešok je v vladi zamenjal prejšnjega ministra za finance Marka Kranjca, ki je odstopil skupaj s podpredsednikom za gospodarstvo Jožetom Mencingerjem. Minister je postal 8. maja 1991, dva meseca pred osamosvojitvijo. Kot je pojasnil, je po prihodu na ministrstvo skupaj s sodelavci na hitro pregledal dejansko stanje na področju delovanja svojega ministrstva in ugotovil, da na osamosvojitev nismo bili pripravljeni - ne na monetarnem ne na fiskalnem sistemu, prav tako ne na področju carin.

"Boni so bili nekvalitetni"
Konec leta 1990 je Slovenija sicer natisnila bone, katerih kakovost pa ni bila na ustrezni ravni, je dejal Šešok in pojasnil, da so morali ves tisk opraviti v Sloveniji, zaradi česar zaščita ni bila ustrezna. "Zavedali smo se, da jih ne bomo mogli imeti dolgo v obtoku (...). Denar je bil pač nekvaliteten. Strah me je bilo obdobja od 8. oktobra do uvedbe pravega tolarja - ali bo denar zdržal ali ne. Če bi s 26. junijem dobili bone, bi še vedno rabili šest mesecev, da bi prišli do tolarjev. Decembra, ko je prišel pravi denar na svetlo, pa je bilo poskrbljeno za zaščito."

Prav tako ni bilo priprav glede carinskega in fiskalnega sistema. O tej nepripravljenosti je Šešok pred osamosvojitvijo seznanil tudi poslance: "Šel sem v parlament in neposredno povedal, kje nismo pripravljeni. Tega nismo prej predebatirali na vladi. Prišlo je do šoka - ali res nismo pripravljeni ali je to le moje individualno mnenje. Potem smo imeli sestanek z Demosom, na katerem smo razbistrili te zadeve."

"Na južni meji je bil le en kontejner"
Po Šešokovem mnenju je bil trimesečni moratorij na osamosvojitvene procese, ki ga je določil Brionski sporazum, za Slovenijo dobrodošel. "Bila bi totalna zmeda v tej državi, če bi na dan osamosvojitve začeli z menjavo denarja, z vzpostavitvijo carinske službe na južni meji. Skratka, takrat se je tudi zaradi vojne izkazalo, da nismo pripravljeni in da je bil moratorij dobrodošel," je poudaril. Prav po zaslugi moratorija smo kakovostno zamenjali denar 8. oktobra.

Glede uvajanja samostojne carinske službe - ta je bila v Jugoslaviji izjemno centralizirana - je Šešok povedal, da je bil pri tem cel kup majhnih operativnih problemov, ki so jih morali rešiti. "8. oktobra, ko smo se dokončno osamosvojili, smo imeli na južni meji en kontejner na Obrežju. To je bila vsa naša carinska služba na južni meji. 26. junija 1991 nam ne bi uspelo," je pojasnil.

Ustvarjanje lastnih deviznih rezerv
Že pred osamosvojitvijo je Slovenija začela zadrževati carine in tudi del prometnega davka. "S temi zadržanimi carinami smo začeli ustvarjati lastne devizne rezerve, ker jih prej nismo imeli - ne Narodna banka Slovenije ne finančno ministrstvo," je dejal. V Sloveniji je bila namreč po osamosvojitvi precejšnja nelikvidnost, saj je bilo slovensko gospodarstvo vezano na jugoslovanski trg, odklop od tega trga pa se je zgodil v izjemno kratkem času.

"To so bili veliki problemi. Problemi so bili tudi z zagotavljanjem priliva v proračun. Na srečo je bila takrat javna uprava zelo skromna. Smešna po številu glede na današnje število. (...) To je bila zelo skromna država, ki pozneje ni bila več taka."

"R pomeni trdoto"
O iskanju imena za slovenski denar je Šešok povedal, da je večina predlogov prišla iz Narodne banke Slovenije, nekaj pa iz civilne sfere. "Imeli smo kakšnih 20 ali več predlogov na mizi". Sam se je zavzemal za ime tolar. "Zdelo se mi je, da je to ime najbolj primerno. Lipe, klasi, to se mi je zdelo nedenarno. Ta r v tolarju: marka ima r, dolar ima r. R pomeni trdoto v jezikovnem smislu. To se bili moji argumenti," je pojasnil svojo izbiro.

Glede načina dela Demosove oz. Peterletove vlade je povedal, da niso imeli veliko sestankov, saj je bil celoten koncept vlade narejen tako, da so vsi dobro vedeli, kaj so njihove naloge na posameznih področjih. Koordinirali so se samo na stičnih točkah. Vsak minister je vlekel zelo samostojne poteze na svojem področju.

"Demos je padel od znotraj"
Na vprašanje Peskove, kako je doživel padec Peterletove vlade, je odgovoril, da jo je doživel predvsem kot razčiščevanje o tem, kdo je bolj zaslužen za osamosvajanje. "Neke tenzije, čigave so večje zasluge za osamosvojitev, so bile prisotne že jeseni leta 1991. Demos ni padel od zunaj, ampak od znotraj, zaradi notranjega prerivanja," je dodal. Kot je pojasnil, sam že na začetku ni imel namena dlje vztrajati v vladi. "Že ko sem bil imenovan, sem rekel, da če je možno se umakniti, bi se umaknil. Peterle pa je rekel: 'Prepozno'."

"Nimam se za politika. Rad delam v okolju, kjer vsi 'rinemo' v isto smer, kjer ni podtikanja. Težko delujem v sistemu pozicija - opozicija. Projekt osamosvojitve je bil uspešen, vsi so šli v isto smer. Ocenjujem ga kot izjemno uspešnega. Ta vlada je storila izjemno velik dosežek. To je bila tudi stvar parlamenta, vseh ljudi v Sloveniji."

Kaj Šešoku pomeni slovenska država? "Zelo veliko. Nisem eden tistih, ki denimo razmišlja, kako bo prestavil podjetje, v katerem dela, nekam drugam. V nek off-shore," je poudaril.

Nimam se za politika. Rad delam v okolju, kjer vsi 'rinemo' v isto smer, kjer ni podtikanja. Težko delujem v sistemu pozicija - opozicija. Projekt osamosvojitve je bil uspešen, vsi smo šli v isto smer. Ocenjujem ga kot izjemno uspešnega. Ta vlada je storila izjemno velik dosežek. To je bila tudi stvar parlamenta, vseh ljudi v Sloveniji.

Zdelo se mi je, da je to ime najbolj primerno. Lipe, klasi, to se mi je zdelo nedenarno. Ta r v tolarju: marka ima r, dolar ima r. R pomeni trdoto v jezikovnem smislu. To se bili moji argumenti.