Peticijo, s katero želijo v Koaliciji za ločitev države in cerkve "udejanjiti 7. člen ustave", ki govori o ločitvi Cerkve in države, je podpisalo več kot 30.400 državljanov. Predstavnik Koalicije za ločitev države in cerkve Vlado Began je na seji komisije na podlagi podatkov v Supervizorju pojasnil, da Katoliška cerkev letno dobi od 20 do 25 milijonov evrov javnih sredstev, na podlagi podatkov Geodetske uprave RS pa ima za okoli 800 milijonov evrov nepremičnin.
V koaliciji ocenjujejo, da je dodatno financiranje Cerkve nesprejemljivo in tudi protiustavno, zato med drugim zahtevajo, naj ga država odpravi.
Koalicija se v peticiji sklicuje tudi na odločbo ustavnega sodišča iz leta 2010. Kot je pojasnil Began, ustavno sodišče pravi, da država sicer lahko financira določene dejavnosti Katoliške cerkve, toda pri tem mora ostati versko nevtralna.
Gaberšček: Podatki niso verodostojni
Direktor urada za verske skupnosti Silvester Gaberšček je koaliciji očital, da se zavzema predvsem za odpravo financiranja Katoliške cerkve, podani podatki pa niso verodostojni. Opozoril je še na zlorabo tolmačenja odločbe ustavnega sodišča ter spodbujanje verske nestrpnosti, kar je zaznal v uvodni predstavitvi predstavnika koalicije.
Cajhen: Gre tudi za socialne dejavnosti
Po mnenju ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport si Koalicija za ločitev države in cerkve napačno razlaga ustavne določbe, zato je njihovo stališče do ustavne nedopustnosti državnega financiranja verskih dejavnosti verskih skupnosti pravno nepravilno. Sekretar na ministrstvu Robert Cajhen je pojasnil, da je glede na ustavno odločbo državno financiranje verskih skupnosti in z njimi povezanih pravnih oseb, ki opravljajo socialne dejavnosti, verske dejavnosti verskih skupnosti oz. posebnih pravic verskih skupnosti, verske duhovne oskrbe v zaporih in bolnišnicah ustavno dopustno.
V pripravi novela zakona o verski svobodi
Prepuščeno je prosti presoji zakonodajalca, pri čemer pa mora ta upoštevati ustavni načeli enakopravnosti verskih skupnosti ter ločenosti države in verskih skupnosti, je dodal. Ministrstvo je sicer že pripravilo besedilo novele zakona o verski svobodi, ki ureja tiste dele zakona, ki ga je razveljavilo ustavno sodišče, v DZ pa naj bi ga vlada posredovala v začetku jeseni.
Klasinčeva: Sto let slabih izkušenj s Cerkvijo
Poslanka PS-ja Janja Klasinc se je zavzela za omejitev financiranja verskih skupnosti in ob tem poudarila, da je v ustavi jasno zapisana ločitev Cerkve od države. Po njenem mnenju smo to zapisali v ustavo, ker imamo v zadnjem stoletju slabe izkušnje s Katoliško cerkvijo. Država mora uveljaviti predvsem enakopravnost vseh verskih skupnosti, je še dodala Klasinčeva.
Tudi opozicija vložila novelo zakona
Poslanka SD-ja Majda Potrata je kot prvopodpisana pod opozicijsko novelo zakona o verski svobodi, za katero je DZ na junijski seji odločil, da ni primerna za nadaljnjo obravnavo, ocenila, da so s tem zamudili priložnost za ureditev tega vprašanja. Če bi dosledno izvrševali 7. člen ustave, potem poseben zakon po njenem mnenju ne bi bil potreben. Tri največje verske skupnosti v Sloveniji so sicer to novelo zakona označile za nedemokratično.
Irglova: Peticija odpira ideološko razpravo
Poslanka SDS-a Eva Irgl pa je predstavnikom Koalicije očitala pavšalno razlago Svetega pisma. Irglova sicer spoštuje to, da so začeli z zbiranjem podpisov, saj to odraža neko razmišljanje, lahko tudi stanje. Ob tem pa je opozorila, da takšna peticija ne pomeni dobronamernega urejanja področja, ampak na visokem nivoju odpira zelo prefinjeno ideološko razpravo, ki lahko vodi v dodatno razplamtevanje čustev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje