Omenjeni poslanci s prvopodpisano Ljubico Jelušič (SD) na čelu so prepričani, da je protiustavno, da morajo državni organi volivcem s stalnim prebivališčem v tujini poslati volilno gradivo brez preverjanja obstoja volilne pravice in naslova stalnega prebivališča. S tem je ogrožena preglednost volitev in enakost volilne pravice drugih volivcev ter enakost volivcev pred zakonom, so prepričani.

Zakonodajalec pa je po njihovem mnenju kršil ustavo tudi s tem, ko ni omogočil niti osnovnih ukrepov preverjanja, ali je volivec osebno glasoval po pošti v tujini. Kot opozarjajo pobudniki, brez poštenih in preglednih volilnih postopkov ni mogoče govoriti o demokratični in pravni državi ter o enakosti volivcev pred zakonom.

Drugačna ureditev za tiste s stalnim bivališčem v tujini
Za podpisnike zahteve za oceno ustavnosti je tako sporno, da je način volitev po pošti za slovenske državljane, ki imajo stalno prebivališče v tujini, drugače urejen kot način volitev za tiste slovenske državljane, ki v tujini prebivajo začasno, in tiste, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji.

Volivcem s stalnim prebivališčem v tujini se namreč po uradni dolžnosti in brez zahteve pošlje glasovnica, volilna karta in preostalo gradivo ter lahko do dneva izvedbe volitev izbirajo, kateri način glasovanja bodo uresničili. Drugi volivci pa morajo za uveljavitev možnosti glasovanja po pošti pred pristojnim volilnim organom pravočasno vložiti obvestilo za tak način glasovanja.

Eni skupini se ne sme dajati prednosti pred drugo
Podpisniki zahteve opozarjajo, da čeprav se z glasovanjem po pošti povečuje politična legitimnost volitev in večja participacija volivcev v volilnem procesu, zakonodajalec v želji po zagotovitvi čim širše politične participacije ne sme čezmerno okrniti načela enakosti volilne pravice. Glasovanje po pošti v tujini pa mora biti urejeno tako, da se kategoriji volivcev ne daje neupravičena prednost pred drugimi volivci oziroma kategorijami volivcev.

Prepričani so, da je nesporno tudi, da pri glasovanju po pošti volilni organi ne morejo zagotoviti enake stopnje varnosti, preglednosti in poštenosti volilnega postopka, kot se zagotavlja pri glasovanju pred volilnimi odbori, bodisi na DKP-ju ali v Sloveniji. Težava pošiljanja glasovnic v tujino po uradni dolžnosti je tudi v tem, da so možnosti zlorab volilnega postopka večje kot pri pošiljanju glasovnic v tujino na podlagi predhodnega obvestila volivca.

Zakon določa, da se glasovnica upošteva, če je ovojnici z glasovnico priložena lastnoročno podpisana volilna karta. A to po njihovem mnenju ne zadošča, saj pristojni organ nima nikakršne možnosti preveriti, ali so ti volivci dejansko tudi osebno glasovali. V primeru dvoma namreč ne more primerjati identičnosti podpisov volivca na volilni karti in na zahtevi, ker ta ni potrebna.

Pomanjkljive evidence
Dozdajšnje izkušnje kažejo, da je precej podatkov v volilni evidenci - volilnem imeniku, kjer so vpisani volivci s stalnim prebivališčem v tujini - pomanjkljivih oz. netočnih, kar dokazuje število vrnjenih pošiljk volilnih gradiv, ki niso dosegle naslovnika, še pravijo in ustavnemu sodišču predlagajo, da do končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijane določbe.