Slovenija
(3)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.0 od 4 glasov Ocenite to novico!
Stanovanja v novi soseski na Vurnikovem trgu v Radovljici so bila na prodaj za okoli 2.000 evrov na kvadratni meter. Foto: BoBo

700-odstotno povišanje rezervnega sklada

V rezervni sklad sedem evrov na kvadratni meter
12. junij 2018 ob 12:39,
zadnji poseg: 12. junij 2018 ob 19:44
Ljubljana - MMC RTV SLO

Leta 2017 je odvetnik Uroš Ilić prek svoje družbe Lavender od ljubljanske občine odkupil okoli tri četrtine stavbe na Križevniški ulici 2. Po poročanju časopisa Dnevnik so takrat mnogi predvidevali, da se bo poskusil dokopati do lastništva celotne stavbe.

Kot kaže, se niso zmotili. Vsi lastniki, tudi preostali trije, ki imajo v lasti okoli 20-odstotni delež stavbe, so se sicer strinjali, da precej dotrajan objekt potrebuje sanacijo. Prijavili so se na razpis mestne občine za obnovo stavbnih lupin, zataknilo pa se je pri denarju. Upravnik stavbe, podjetje Imovina, je namreč drastično povišal znesek, ki ga morajo lastniki vplačevati v rezervni sklad.

Kljub nasprotovanju manjšinskih lastnikov so na zboru etažnih lastnikov sprejeli sklep, da se vplačilo v rezervni sklad poviša na rekordnih sedem evrov na kvadratni meter. Kot nam je povedal eden od treh preostalih etažnih lastnikov Žiga Predan, se je večinski lastnik stavbe "strinjal sam s sabo". "Člen, da se rezervni sklad poviša na sedem evrov na kvadratni meter, se nam je zdel brez neke podlage iz čisto nekega ohlapnega načrta, ki niti ni bil načrt, v bistvu le ideja ali pa neka ocena. Mi smo se temu uprli na zboru in seveda nas je večinski lastnik povozil." Etažni lastniki, ki imajo manjši lastniški delež na stavbi, menijo, da jih želijo na ta način spraviti iz stavbe.

Več kot 500 evrov mesečno za rezervni sklad
Po besedah etažnega lastnika Roberta Zoretiča znaša mesečno vplačilo v rezervni sklad za njegovo stanovanje 520 evrov. "To znese na leto več kot 6000 evrov. Mislim, da je to več kot najemnina za te kvadrate na tej lokaciji. Mislim, da tega ne zmore plačevati nihče." Žiga Predan dodaja, da je nesmiselno plačevati vnaprej za projekt, ki ga ne poznajo. "Sploh ne vemo, kaj plačujemo, ker nimamo nobenega nadzora nad tem denarjem, ker upravnik, ki ga je večinski lastnik določil sam, upravlja neko premoženje in vsi vemo, kakšne zgodbe so se dogajale. Ko pa bo v igri neka resna prenova, ko se bomo o nekem resnem načrtu z resnimi predračuni pogovarjali, bomo seveda prispevali svoj delež." Zakonodaja manjšinskim etažnim lastnikom v konkretnem primeru ne pomaga prav dosti, saj določa le najnižjo vrednost vplačil v rezervni sklad, navzgor pa jih ne omejuje. S povišanjem vplačil se mora sicer strinjati vsaj polovica etažnih lastnikov, kar pa v konkretnem primeru pomeni le, da se je moral strinjati večinski lastnik, torej družba Mansion. Drugim lastnikom preostane le sodna pot. "Mi smo takoj sprožili nepravdni postopek, ker je nedopustno, da en lastnik izsiljuje druge," dodaja Predan. Na sodišču bodo zdaj poskušali dokazati, da večinski lastnik s svojimi sklepi posega v lastninsko pravico manjšinskih.

380 tisoč evrov za sanacijo
Kako so prišli do tako visokega zneska, smo preverili tudi pri podjetju Mansion, kot se danes imenuje Lavender. "Ta dvig je izračunan glede na prijavo na razpis Ljubljana moje mesto, kjer so precej jasni, koliko denarja se bo kdaj potrebovalo, in znesek rezervnega sklada je odraz izračuna potrebnih sredstev," je povedal Roman Jeras, direktor Mansiona. Po podatkih družbe Mansion morajo etažni lastniki v dveh letih zbrati 380 tisoč evrov. Z dosedanjimi vplačili po en evro na kvadratni meter, s katerimi se je v rezervnem skladu nabralo 25.000 evrov, pa tega cilja v dveh letih ne bi dosegli. Zanimalo nas je, na podlagi česa je upravnik izračunal, da bo za sanacijo potrebnih 380 tisočakov. Je, kot narekuje stanovanjska zakonodaja, pridobil več ponudb in jih predstavil drugim lastnikom? "Ob prijavi je upravnik pridobil okvirno, zelo ohlapno ponudbo, ki je zadostila razpisnim pogojem, ampak za eno konkretno ponudbo je treba narediti popis del in vložiti bistveno več energije, tako da pričakujem, da bi se to zgodilo takrat, ko bo večina sredstev zagotovljenih in časovni načrt že jasen." Da bi zbirali konkretne ponudbe, je po Jerasovem mnenju zdaj še prezgodaj.

Ko upravnik preglasuje vse
Pred dvema letoma so se v stanovanja nove soseske na Vurnikovem trgu v Radovljici vselili prvi stanovalci. Cene stanovanj so bile okoli 2000 evrov na kvadratni meter, investitor, podjetje Perina, je na lastno pobudo postal tudi upravnik stavbe. "Mi z upravnikom ne komuniciramo. On je povsem nekomunikativen, na začetku smo ga še lahko poklicali, potem je nehal odgovarjati na telefon, pošiljali smo mu pisma, na katera tudi ni bilo nobenega odgovora," pove ena prvih stanovalk Zinka Šturm. Na drugi strani Simon Zore, direktor Perine, trdi, da s stanovalci dobro sodelujejo. "Vedno pa je določen odstotek tistih, ki ne bodo zadovoljni. Tisti, ki smo jim najbolj šli na roko, imajo največ pripomb." Glavni očitek stanovalcev: "Ne vemo, kaj plačujemo!" Med stroški izstopa znesek za varnost arh. "Nikdar nisem srečala varnostnika, če pa že imamo službo, bi morali biti obveščeni, kako ta služba deluje, kdaj kdo pride, da lahko to preverim tudi sama. Tako pa mi govorijo o neki varnosti, ki pa je v principu ni," pripoveduje Šturmova. Zore odgovarja: "Imeli so nočno varovanje po osem ur od 22.00 do 6.00, kar je bilo v fazi, ko je bilo že ogromno praznih enot, tudi smiselno." A na izbiro stanovalci niso imeli vpliva, saj je bila Perina tudi večinski lastnik stavbe.

Bi lahko najemniki ostali brez stanovanj?
Po besedah etažnih lastnikov še danes ni jasno, kdo na Vurnikovem trgu v Radovljici skrbi za čiščenje, kdo je dobavitelj električne energije za skupne dele stavbe, letnega poročila o delu upravnika niso prejeli, ne vedo, komu plačujejo urejanje okolice, in dodajajo, da je upravnik okolico uredil "dva dneva pred prihodom televizijske ekipe". "Vsakdo ima možnost kadar koli pogledat fakture, ki jih mi po deležih razdelimo. Ne morem se strinjati, da je račun nepregleden. Marsikdo je prišel, pa smo potem objasnili in je bil s tem seveda zadovoljen," pravi direktor Perine, ki nam je ob obisku pokazal tudi kletne prostore stavbe, ki je ob prvih vselitvah skrivala veliko nepravilnosti; nekatere še do danes niso odpravljene. Stanovalci želijo že nekaj časa zamenjati upravnika, a niso uspešni, čeprav je zdajšnji že konec lanskega leta zatrjeval, da se bo umaknil sam. "Pravne možnosti nam niso čisto jasne, kako to izvesti, ker nas on vedno opozarja, da je večinski lastnik," nam je povedala ena od etažnih lastnic Saša Pogorevc. Simon Zore odgovarja: "V garaži je 321 parkirnih mest, mi smo večinoma lastniki, in ker je še toliko poslovnih prostorov, ki so še v naši lasti, smo še vedno 48-odstotni lastniki stavbe." Kako naprej, bo upravnik pojasnjeval na naslednjem zboru etažnih lastnikov, kot obljublja, bo to še junija letos. Morda tudi priložnost, da podjetje, ki je v večinski lasti Tehnika v stečaju in obenem tudi njegov dolžnik, stanovalcem, ki so se odločili za najem stanovanj z odkupom, pojasni scenarij ob morebitnem stečaju. "Če bi šla Perina v stečaj, bi se v stečajni masi znašla tudi ta stanovanja. Ampak verjamem, da se to ne bo zgodilo, seveda pa je vse to premoženje v lasti Perine." Direktor Perine še pravi, da se z banko sproti in uspešno dogovarjajo o zaključevanju projekta.

Kaj storiti, ko večinski lastnik stavbe za upravnika imenuje samega sebe? Je čas, da se z zakonom omeji mandat upravnika? Bi moralo podjetje, ki se ukvarja z upravljanjem stavb, pridobiti licenco? Odgovore so iskali v oddaji Koda, ki si jo lahko ogledate na spodnji povezavi.

VIDEO
Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja
Rok Kužel
Prijavi napako
Komentarji
smr3k4
# 12.06.2018 ob 18:51
Ena izmed prioritet nove Vlade bo morala biti tudi sprememba stanovanjskega zakona.
Upravniki v sedanji funkciji so nepotrebna reč.
frgo
# 13.06.2018 ob 08:56
Glasovanje na zborih lastnikov bi moralo ostati za vse enako, ne glede na lastniške deleže.

Najbolje torej, da se lastniški deleži oz. lastnina kar ukinejo.
galoper
# 12.06.2018 ob 20:27
Ministrstvo za okolje in prostor je že bilo seznanjeno, da upravniki zaračunavajo strošek upravljanja vsem enako, ne glede na vrsto opravil, ki jih opravljajo, lastniki pa odločajo na osnovi lastniških deležev. Glasovanje na zborih lastnikov bi moralo ostati za vse enako, ne glede na lastniške deleže.
Sam rezervni sklad je odveč. Predpisan je kot prisilno varčevanje v nasprotju z zakonom o bančništvu - veljavnem v času nastajanja določila o rezervnem skladu v stanovanjskem zakonu. Isto poglavje z istim besedilom je bilo nato prepisano v stvarni zakonik, ki s tem postaja plagiatorski priročnik. Meni se zdi, da je bil rezervni sklad predpisan kot pomoč za delno nadomestilo izpada sredstev v bankah zaradi ukinitve obveznih stanovanjskih skladov firm.?
Obstaja primer, ko sodišče ni upoštevalo ugovora zoper večanje prispevka v rezervni sklad, ker upravnik ni pripravil plana del, za katera bi bil denar namenjen. Zavržba je bila skonstruirana z zahtevkom po ponovnem plačilu sodne takse, kar je tožena stranka zavrnila, posledično pa je sodnik zavrnil ugovor in potrdil izvršbo.
Kazalo