Vehovar trdi, da so spremembe nujne. Foto: BoBo
Vehovar trdi, da so spremembe nujne. Foto: BoBo

Ob tej priložnosti ne morem, da se ne bi spomnil na demonstracije, ki ta trenutek potekajo pred Borzo. Njihove ideje lahko seveda brez nadaljnjega podpremo. Ideje svobode, pravičnosti, itd., samo te ideje so prazne. Njihova vrednost je premo sorazmerna s smiselnostjo njihovega nasprotja. A je kdo proti svobodi? A je kdo proti enakosti? Gre za to, da tak način demonstriranja sugerira napačno predstavo, da se da stvari spremeniti z neko energično akcijo, z manifestacijo v soju žarometov, s čimer se bo mehanizem pognal na drugačen način in bo samodejno deloval usklajeno naprej. Aktivno državljanstvo danes ne poteka v soju žarometov, ampak na drobnih, anonimnih frontah, na naših osebnih stališčih, nepopustljivosti do spoštovanja prava.

Rok Svetlič
"Volivce pozivam, da se vprašamo, kako daleč smo pripravljeni iti s podporo konkretnemu političnemu pretendentu. Ali smo ga pripravljeni podpreti za vsako ceno?" je volilce pozval Svetlič. Foto: BoBo
»K rekonstrukciji demokracije«

Društvo Akademija za demokracijo je pripravilo novinarsko konferenco, na kateri so predstavili predloge za oživitev premisleka o temeljnih elementih slovenske demokracije in možnih reformah slovenskega demokratičnega sistema v okviru družbe, prava in človekovih pravic ter ekonomije.

"Blokade onemogočajo demokratični razvoj"
Predsednik društva Lenart Škof je uvodoma pojasnil, da so pripravili programski dokument, ki so ga naslovili "K rekonstrukciji demokracije v Sloveniji" in je namenjen vprašanju, "kaj demokracija kot ideja predstavlja in čemu smo državljani v okviru demokratičnega sobivanja in v izgrajevanju demokratičlne skupnosti zavezani".

"V Sloveniji je kar nekaj blokad, ki niso omogočale procesa demokratičnega razvoja, kot bi si ga želeli," je poudaril in dodal, da je rekonstrukcija demokracije proces, ki presega vprašanja kapitalizma, sindikalnega boja, svobode, družine, levice in desnice. Omenjena vprašanja bi po njegovem morala zamenjati vprašanja družbenega upanja, kohezivnosti, razvoja in enakopravnosti državljanov.

"Volivci, bodimo dobri pogajalci"
Podpredsednik društva Rok Svetlič je pojasnil, da se v demokraciji izvaja več vrst razlikovanj, med drugim tudi razlikovanje v politični ponudbi. Poudaril je, da mi, državljani, politiki predamo pooblastilo, da vlada v našem imenu. Kot pravi, so politiki v tem trenutku še čista "ničla", saj tega pooblastila še nimajo, ker je "v našem žepu". Dodaja, da če bodo po volitvah politiki delovali narobe, bodo to delali z našim podpisom, kar pomeni, da bomo soodgovorni za to, kar se bo dogajalo. "Ne dajmo naših glasov zastonj, iz kaprice, iz simpatičnosti, iz tega, da nam gre nekdo preprosto na živce. Skratka, bodimo dobri pogajalci," je pozval volivce.

"Demokracija ne pozna pojma dokončnosti. Demokracija je nikoli dokončan proces presojanja in ne obsojanja oz. obsodbe njenega izvrševanja. Nič se ne bo spremenilo, če bomo z isto miselnostjo dodali več političnih ponudnikov, ki jim bomo sledili na isti manihejski način, v boju za življenje in smrt. Volivce pozivam, da se vprašamo, kako daleč smo pripravljeni iti s podporo konkretnemu političnemu pretendentu. Ali smo ga pripravljeni podpreti za vsako ceno?" je še dejal.

"Ljudje so izgubili občutek za pravičnost"
Član društva Urban Vehovar je zatrdil, da je Slovenija po 20 letih tranzicije prišla v obdobje, ko so spremembe nujne. Opozoril je, da je v demokraciji med drugim treba vzpostaviti tudi učinkovit državni aparat, "in to je tisto, kar smo izgubili v zadnjih dvajsetih letih". Po njegovih besedah so državne institucije postale pasivne oz. zakrnele, kar se kaže pri konkurenčnosti gospodarstva, ki je še posebej v zadnjih dveh letih izrazito padla.

Poudaril je, da smo ljudje v zadnjih 20 letih prav tako izgubili občutek, kaj je pravično v družbi, kar se izraža v nezaupanju državljank in državljanov. Prepričan je, da bi morali ljudem povrniti zaupanje, pot do tega pa je med drugim, kot pravi, učinkovitejše delovanje nadzornih institucij.

"Vsi se gnetemo zelo blizu praga revščine"
"Eden od poudarkov, ki ga najdete v našem besedilu, je tudi ta, da se v Sloveniji soočamo s sistemsko korupcijo, kar pomeni, da imamo opravka s procesi in z elitami, ki jih ne moremo več nadzirati. Eden izmed mehanizmov nadzora nad elitami, ki ga lahko uvedemo, je tudi ta, da se določeni akterji, ki delujejo v gospodarski sferi, postavijo na trg," je pojasnil.

Dodal je še, da je Slovenija glede na raziskave ena najbolj enakih držav na svetu, kar zadeva razporeditev dohodkov, po drugi strani pa obstajajo očitki, da prihaja v Sloveniji do razslojevanja, kar je po njegovem verjetno posledica tega, da imamo v Sloveniji zelo nizke dohodke in da se "vsi gnetemo zelo blizu praga revščine". Rešitev je, kot pravi, v tem, da se poženeta učinkovitost in konkurenčnost gospodarstva.

Ob tej priložnosti ne morem, da se ne bi spomnil na demonstracije, ki ta trenutek potekajo pred Borzo. Njihove ideje lahko seveda brez nadaljnjega podpremo. Ideje svobode, pravičnosti, itd., samo te ideje so prazne. Njihova vrednost je premo sorazmerna s smiselnostjo njihovega nasprotja. A je kdo proti svobodi? A je kdo proti enakosti? Gre za to, da tak način demonstriranja sugerira napačno predstavo, da se da stvari spremeniti z neko energično akcijo, z manifestacijo v soju žarometov, s čimer se bo mehanizem pognal na drugačen način in bo samodejno deloval usklajeno naprej. Aktivno državljanstvo danes ne poteka v soju žarometov, ampak na drobnih, anonimnih frontah, na naših osebnih stališčih, nepopustljivosti do spoštovanja prava.

Rok Svetlič
»K rekonstrukciji demokracije«