Predsednik države je na posvetovanja o novem mandatarju, ki bo po pričakovanjih Miro Cerar, povabil vse parlamentarne stranke. Foto: BoBo
Predsednik države je na posvetovanja o novem mandatarju, ki bo po pričakovanjih Miro Cerar, povabil vse parlamentarne stranke. Foto: BoBo
Gospodarska zbornica Slovenije
Uvedbo socialne kapice, zagovarja jo le NSi, zahteva gospodarstvo. Foto: BoBo
. 62 odstotkov upokojencev ali 372 tisoč ljudi prejema pokojnino, nižjo od praga revščine. Foto: BoBo
Pokojnine in regresi upokojencev
Dileme okoli socialne kapice
Posveti o mandatarju pri Pahorju

Predsednik republike Borut Pahor se bo od ponedeljka do srede s poslanskimi skupinami posvetoval o kandidatu za mandatarja. Po pričakovanjih bo na to mesto predlagal predsednika največje parlamentarne stranke SMC-ja Mira Cerarja.

Pahor je Cerarja prvega povabil na posvet v ponedeljek. V torek so načrtovani pogovori s predstavnikoma DeSUS-a, stranke, ki je tako rekoč z eno nogo ponovno v vladi, in SDS-a, ki bo ponovno največja opozicijska stranka. V sredo se bo Pahor srečal še s predstavniki vseh drugih poslanskih skupin.

Jasnejše obrise koalicije bi lahko dobili po torku, ko bo predvidoma na mizi nov osnutek koalicijskega sporazuma, v katerem bodo upoštevane tudi pripombe in popravki oz. tisto, kar so pogajalci doslej izpogajali in uskladili.

Koalicijska pogajanja se bodo nadaljevala tudi ta teden. Ker je za posvete pri predsedniku republike pomembno stališče strank, ali se vidijo v koaliciji ali ne oziroma ali bodo kandidata za mandatarja podprle, bi bili lahko pogovori med Cerarjem in morebitnimi partnericami na sporedu že v začetku tedna.

Prav predstavniki NSi-ja so bili tisti, ki so s pogajanj hodili najbolj razočarani. Njihovo sporočilo je bilo jasno, koaliciji se bodo pridružili, če bodo v njej zaradi vsebine. Samo zaradi oblike, mavričnosti koalicije in ministrskih mest v vlado ne bodo šli.

NSi zahteva pet reform, na pogovorih pa je bilo že samo pri zdravstveni in davčni reformi opaziti precejšnja vsebinska razhajanja. Na primer na področju višine DDV-ja, trošarin in uvedbe socialne kapice, za podrobnejša usklajevanja glede nekaterih drugih tem pa jim je zmanjkalo časa.

Kadri?
Seveda se stranke v tej fazi pogovarjajo predvsem o programih, a težko si je predstavljati, da se ne bi dotaknile tudi kadrovskih vprašanj. Bolj malo imen za prihodnje ministre je doslej zaokrožilo v javnosti, a najverjetneje bodo v vladi vsi predsedniki strank. Cerar je namreč nedavno izjavil, da je za vlado slabo, če predsedniki strank niso člani vlade. Za zdaj je menda gotovo le, da bo predsednik stranke Desus Karl Erjavec še naprej zunanji minister, predsednik SD-ja Dejan Židan pa naj bi bil resen kandidat za gospodarskega ministra. V Zavezništvu Alenke Bratušek Cerarjevi želji ne bodo mogli slediti, če bo Bratuškova postala evropska komisarka. Predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak, katere stranka je najbolj oddaljena od vstopa v koalicijo, pa ne skriva interesa za vodenje ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu. In kako je s preostalimi resorji? Največja gneča, predvsem med SD-jem in Novo Slovenijo, naj bi nastala okrog zdravstvenega in gospodarskega resorja. Na usklajevanjih so bila Novi Sloveniji ponujena tri ministrstva, a naj bi stranki od želenega pripadlo le zdravstvo, saj naj bi bil Židan v igri za gospodarskega ministra. Zagotovo pa bosta omenjeni ministrstvi poleg finančnega pomembnejša resorja nove vlade, ki se bo morala lotiti razdolževanja podjetij in spremeniti zdravstveni sistem v finančno vzdržnega. Sicer pa je bolj malo slišati o tem, kdo bi prevzel obrambno in kdo notranje ministrstvo z javno upravo kot tudi okolje in prostor, promet, kmetijstvo, delo in šolstvo. Usklajevanja o razdelitvi resorjev bodo v ospredju po torku, ko se bo pokazalo, ali bo del koalicije tudi Nova Slovenija.
Nataša Mulec, Radio Slovenija


Socialna kapica ali novi davčni razredi?

Prav socialna kapica ali omejitev plačevanja prispevkov za socialno varnost nad določeno višino bruto prihodkov je ena izmed glavnih točk pri sestavljanju koalicije in jo zagovarja predvsem NSi, druge potencialne koalicijske stranke pa se bolj zavzemajo za spremembo dohodninskih razredov.

Na primer tako, da bi uvedli nov razred in morda spremenili najvišji dohodninski razred, ki velja že za dohodke nad 1580 evrov na mesec.

Vendar za gospodarstvo to ni dovolj. Socialna kapica je nujna, pravijo. Zdaj bi zajela 42 tisoč vrhunskih strokovnjakov, ki so nujni za razvoj družbe. Njihove neto plače bi bile višje, zato bi jih laže zadržali, nagradili in privabili nove.

Kot so izračunali, bi bilo kapico smiselno uvesti za dohodke nad 37 tisoč evrov na leto, kar je dobrih tri tisoč evrov bruto na mesec oziroma slabih dva tisoč evrov neto. Če bi bila meja višja, bi zajeli le managerje in premalo res vrhunskih strokovnjakov.

Po teh izračunih bi v proračunu zmanjkalo približno 200 milijonov evrov, ki bi jih nadomestili z večjo obdavčitvijo premoženja, reformami, odvzeli bi del subvencij. Zagotovil, da bi finančni učinek socialne kapice avtomatično prelili v višje neto plače, ni, najbrž bi si s tem v nekem odstotku delodajalci tudi znižali stroške.

Letni dodatek bi omilil revščino upokojencev
Na koalicijskih pogajanjih je zaradi zahtev DeSUS-a v ospredju tudi vprašanje letnega dodatka za upokojence. Zaradi varčevalnega zakona ga namreč že tretje leto ne prejmejo vsi upokojenci. Letni dodatek je manjši problem pokojninskega sistema, pravijo strokovnjaki.

Več kot 60 odstotkov upokojencev namreč živi v revščini, proračun pa že dolgo rešuje pokojninsko blagajno. Revščini in pokojninski reformi osnutek koalicijske pogodbe in morebitni koalicijski partnerji ne namenjajo veliko pozornosti.

400 tisoč upokojencev je prejšnji teden prejelo letni dodatek, 200 tisoč upokojencev, ki prejemajo več kot 622 evrov, je ostalo praznih rok. Kot novost se v cenzus poleg osebne pokojnine štejeta še morebitna vdovska in družinska pokojnina.

Takšnih je veliko. 562 evrov znaša povprečna pokojnina, pri 606 evrih je bil lani postavljen prag revščine. 62 odstotkov upokojencev ali 372 tisoč ljudi tako prejema pokojnino, nižjo od praga revščine.

"Ta dodatek za rekreacijo je manjši problem in približno svetlobno leto od pravih problemov slovenskega pokojninskega sistema," pravi o koalicijskih polemikah Bojan Regvar iz Socialne zbornice. Največji problem sta vzdržnost pokojninske blagajne in nizke pokojnine ter v zadnjih dveh letih negativna rast pokojnin in dolgoročno nižanje pokojnin na povprečno plačo.

V osnutku koalicijske pogodbe je tudi predvidena priprava "okvira za novo pokojninsko reformo", kar izrecno zahtevajo v NSi-ju.

Pokojnine in regresi upokojencev
Dileme okoli socialne kapice
Posveti o mandatarju pri Pahorju