Zdajšnji drugi odstavek 57. člena ustave pravi, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in se financira iz javnih sredstev. V SD pa želijo to dopolniti tako, da bi se drugi odstavek glasil, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in da se v javnih šolah financira iz javnih sredstev. Foto: BoBo
Zdajšnji drugi odstavek 57. člena ustave pravi, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in se financira iz javnih sredstev. V SD pa želijo to dopolniti tako, da bi se drugi odstavek glasil, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in da se v javnih šolah financira iz javnih sredstev. Foto: BoBo
Učenci
V SD-ju so pripravili predlog dopolnitev ustave, po katerem bi državno financiranje osnovnega šolstva veljalo izrecno za javne šole, medtem ko bi bila ureditev financiranja zasebnih osnovnih šol prepuščena zakonu. Ob tem v stranki zagotavljajo, da ne gre za poskus zaobiti nedavno odločbo ustavnega sodišča. Foto: BoBo
Stranka SD, socialni demokrati, socialdemokrati
Pobudo za dopolnitev ustave so v SD-ju poslali vsem parlamentarnim strankam in upajo na široko podporo, saj so prepričani, da ta tema "vsekakor presega prostor vsakdanje politike, delitve na leve in desne, na koalicijo in opozicijo", prav tako pa menijo, da je napočil čas za mobilizacijo civilne družbe in širše strokovne javnosti. Foto: BoBo
Razred
V SD-ju menijo, da bi se z ustavnim dopolnilom zakonodajalca obvezalo, da mora prvenstveno skrbeti za javno šolstvo, s tem pa bi se po njihovem mnenju preprečilo tudi, da bi se zasebne oblike osnovnošolskega izobraževanja razbohotile na račun postopnega odmiranja javnih osnovnih šol. Foto: BoBo
Dejan Levanič, SD
Levanič dodaja, da želijo odpraviti tudi argument, ki ga je v svoji zadnji odločbi uporabilo ustavno sodišče, ko je menilo, da je treba omenjeni drugi odstavek razumeti tako, da je država dolžna financirati osnovno šolstvo tako v javnih kot zasebnih osnovnih šolah. Foto: SD
Odločitev ustavnega sodišča je po naši presoji zgrešena, sploh zaradi trenutne podhranjenosti javnega šolstva, ki se mu z varčevalnimi ukrepi jemljejo finančna sredstva, so prepričani tudi v ZL-ju. Foto: MMC RTV SLO
Alenka Bratušek na kongresu svoje nove stranke ZaAB
"V Zavezništvu bomo predlog SD-ja za spremembo ustave podprli. Prepričani smo, da lahko samo na ta način zaobidemo odločitev ustavnega sodišča, ki po našem mnenju na velika vrata odpira prostor zasebnemu šolstvu oziroma privatizaciji javnega šolstva," pojasnjujejo v ZaAB-u. Foto: BoBo
SD bi spreminjal ustavo

V drugem odstavku 57. člena Ustave je zdaj zapisano: "Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev." V stranki SD pa predlagajo ustavno dopolnilo - drugi odstavek bi se tako glasil: "Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se v javnih šolah financira iz javnih sredstev."

Predlog dopolnitve Ustave so včeraj poslali koalicijskim partnerjem, strankama SMC in DeSUS, danes pa še opozicijskim poslanskim skupinam. Njihov cilj je zbrati 20 podpisov poslank in poslancev, da bi ta predlog lahko tudi vložili.

Javno šolstvo kot vrednota
Prepričani so namreč, da bi z dopolnitvijo dosegli, da bi se javno šolstvo v ustavo zapisalo kot vrednoto in da bo tako postalo edina oblika osnovnošolskega izobraževanja, ki ima tovrstno pravno zaščito.

Dodajajo, da zaradi tega v veljavno zakonsko ureditev financiranja ne bo treba posegati, zakonodajalca pa se bo obvezalo, da mora najprej skrbeti za javno šolstvo, s čimer bi se po njihovem mnenju preprečilo tudi, da bi se zasebne oblike osnovnošolskega izobraževanja razširile na račun postopnega odmiranja javnih osnovnih šol.

Ustavno sodišče: Brezplačne morajo biti vse šole
Poročali smo, da je ustavno sodišče različno financiranje osnovnošolskih programov javnih in zasebnih šol razglasilo za neustavno, saj je osnovnošolsko izobraževanje po ustavi obvezno in se financira iz javnih sredstev.

Ta določba učencem zagotavlja pravico do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja, ne glede na to, ali ga izvaja javnopravni ali zasebnopravni subjekt. "Ker je ustava to ustavno pravico učencev povezala z njihovo ustavno dolžnostjo, se mora iz javnih sredstev financirati tisto osnovnošolsko izobraževanje, ki je za učence obvezno. V modernih demokratičnih družbah se obveznost razlaga ozko, saj se nanaša le na zakonsko določeno vsebino izobraževalnega programa, ne pa tudi na izobraževalne institucije, ki ta program izvajajo," ustavni sodniki pojasnjujejo v odločbi.

Zato je ustavno sodišče določbo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, po kateri zasebni šoli za izvajanje javno veljavnega osnovnošolskega programa pripada 85 odstotkov sredstev, ki jih prejemajo javne šole, razveljavilo.

Pobuda staršev zasebne Osnovne šole Alojzija Šuštarja
Ustavno sodišče je postopek za oceno ustavnosti začelo na pobudo staršev šoloobveznih otrok, ki jim morajo za obiskovanje javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja na zasebni Osnovni šoli Alojzija Šuštarja doplačevati šolnino, in na pobudo Zavoda sv. Stanislava, ki je ustanovitelj omenjene osnovne šole. Kot je določilo ustavno sodišče, mora DZ ugotovljeno protiustavnost odpraviti v enem letu od objave te odločbe.

Želijo si Koalicije za ohranitev javnega šolstva
V SD-ju pravijo, da sami nad odločbo ustavnega sodišča niso le razočarani, ampak tudi "ogorčeni", zato so začeli "jasno politiko sporočanja, kaj želijo, da se v tej družbi ohrani".

Pobudo za dopolnitev ustave so poslali vsem parlamentarnim strankam in upajo na široko podporo, saj so prepričani, da ta tema "vsekakor presega prostor vsakdanje politike, delitve na leve in desne, na koalicijo in opozicijo", prav tako pa menijo, da je napočil čas za mobilizacijo civilne družbe in širše strokovne javnosti.

"Socialni demokrati jih bomo povabili na pogovor z namenom, da ustvarimo močan blok: Koalicijo za javno šolstvo - in da to javno šolstvo tudi ohranimo, saj smo to dolžni storiti," je na današnji novinarski konferenci pojasnil glavni tajnik stranke Dejan Levanič.

Strah pred razbohotenjem zasebnih oblik osnovnošolskega izobraževanja
"Nihče med nami ne zna napovedati, v kolikšni meri bi se razmahnilo zasebno šolstvo brez koncesije - torej tisto, ki ni del javne mreže osnovnega šolstva. Zanimiv je odziv Ivana Štuheca, ki je povedal, da bodo v Mariboru ustanovili osnovno šolo, če bo financiranje 100-odstotno. Torej ne gre izhajati iz zdajšnjega števila zasebnih šol, kajti število le-teh res ni tolikšno, ampak nihče ne zna napovedati, kako se bodo stvari razvijale v prihodnje," je opozorila nekdanja poslanka Majda Potrata, ki se pojasnila, da se jim je zato zdelo energijo bolje vložiti v dopolnitev ustave kot v spremembo zakona.

Po njenih besedah želijo tako doseči, da bi država osnovnošolsko izobraževanje po ustavi obvezno financirala v javnih osnovnih šolah, medtem ko bi imel zakonodajalec možnost, da bi financiranje zasebnih osnovnih šol uredil posebej z zakonom.

Financiranje javnih šol iz javnih sredstev kot primarna skrb države
V SD-ju zatrjujejo, da pri tem ne gre za poskus, da bi zaobšli nedavno odločbo ustavnega sodišča, s katero je to DZ-ju naložilo, naj v enem letu izenači financiranje javnih programov v javnih in zasebnih osnovnih šolah, kot tudi ne poskus ukinitve financiranja zasebnih šol.

Zatrjujejo tudi, da predlog v ničemer ne posega v utečeno razmerje med javnim in zasebnim osnovnošolskim izobraževanjem. "Določa le, da je primarna skrb države na področju osnovnošolskega izobraževanja zagotavljanje financiranja javnih šol iz javnih sredstev," je zapisano v obrazložitvi predloga.

Za spremembo ustave potrebnih 60 poslancev
Pa v SD-ju že vedo, na čigavo podporo lahko računajo? "Mi smo ta predlog ravno včeraj poslali koalicijskim partnericam in ne dvomimo, da bo predlog podporo dobil," je na novinarski konferenci zatrdil Levanič.

A za zdaj na glasove največje stranke SMC še ne morejo računati, saj v stranki poudarjajo, da njihovo stališče še ni oblikovano. "O predlogu ustavnega dopolnila SD v zvezi s financiranjem šolstva se bo stranka opredelila, potem ko se bo z njim seznanila," so za MMC pojasnili v stranki in dodali, da se načeloma "v skladu s svojim programom" zavzemajo za "jasno ločitev javnega in zasebnega šolstva".

Če bo SD prepričal poslance SMC-ja, lahko poleg šestih glasov lastnih poslancev računajo še njihovih 36 glasov, kako se bo odločilo 10 poslancev DeSUS-a, pa še ni jasno. A državni zbor lahko akt o spremembi ustave sprejme šele z dvetretjinsko večino glasov vseh poslancev.

Manjkajoče glasove pa bi očitno lahko dobili tudi v opoziciji, saj so na naše vprašanje, ali bodo predlog SD-ja podprli, pritrdilno odgovorili v Združeni levici (ZL) in Zavezništvu Alenke Bratušek (ZaAB).

"Definitivna" podpora ZL-ja
"Vsebinske komentarje bomo podali pozneje, ampak predlog pozdravljamo. Naše stališče je namreč zelo jasno, da gre pri zasebnih šolah za posebno obliko javno-zasebnega partnerstva, saj se z javnimi sredstvi financirajo zasebni interesi - pri lastnikih teh šol so interesi bodisi dobiček bodisi širjenje svojih svetovnonazorskih prepričanj. Zato se moramo v popolnosti postaviti na stran javnega šolstva," so prepričani ZL-ju.

"Zavzemamo se za jasno ločitev med javnim in zasebnim, zato nasprotujemo javnemu financiranju zasebnih šol - tako tistih s koncesijo kot tistih brez nje. Univerzalno dostopno šolstvo mora zagotavljati država, zato tukaj vidimo neko dodatno grožnjo, da bodo polno financirane zasebne šole z le majhnim prispevkom staršev - npr. šolnino, lahko dosegale nadstandardno izobraževanje, kar dolgoročno vodi v prevlado zasebnega šolstva nad javnim, tako šolstvo pa potem že v izhodušču ne bo univerzalno dostopno, ampak bo delovalo na principu selektivnosti in na podlagi premoženja. To bi utrjevalo razredne delitve, ki jih poznamo v ZDA, kjer je en šolski sistem za revne in en za bogate," opozarjajo.

Lahko SD torej računa tudi na glasove poslancev Združene levice? "V tem primeru definitivno. Odločitev ustavnega sodišča je po naši presoji zgrešena, sploh zaradi trenutne podhranjenosti javnega šolstva, ki se mu z varčevalnimi ukrepi jemljejo finančna sredstva," so pojasnili za MMC.

Podporo napovedali tudi v Zavezništvu Alenke Bratušek
"V Zavezništvu bomo predlog SD-ja za spremembo ustave podprli. Prepričani smo, da lahko samo na ta način zaobidemo odločitev ustavnega sodišča, ki po našem mnenju na velika vrata odpira prostor zasebnemu šolstvu oziroma privatizaciji javnega šolstva, saj je iz prvih odzivov razvidno, da si nekateri želijo privatizacijo nadaljevati po celotni šolski vertikali," odgovarjajo tudi v ZaAB-u.

Menijo namreč, da gre za "grob poseg" ustavnega sodišča v besedilo 57. člena ustave, kar je po njihovem prepričanju razvidno tudi iz dejstva, da zadnja odločitev "popolnoma negira" prejšnjo odločitev iz leta 2001, ko se je Ustavno sodišče opredelilo do opravljanja javne službe vzgoje in izobraževanje in povedalo, do katere mere je država dolžna financirati javno mrežo in programe obveznega osnovnošolskega izobraževanja.

NSi stališča do predloga še ni zavzel
V poslanski skupini NSi-ja so potrdili, da so omenjeni predlog SD-ja res prejeli, a pojasnili, da stališča do predloga še niso zavzeli - predvidoma bodo poslanci o tem razpravljali prihodnji teden na seji poslanske skupine, so za MMC sporočili iz stranke.

Odgovore ostalih strank še čakamo.

SD bi spreminjal ustavo