Češka evropska poslanska Olga Sehnalova (S & D) je izvedla zanimivo primerjalno raziskavo živilskih proizvodov, ki jih prehrambne multinacionalke prodajajo na tamkajšnjem trgu in na drugi strani meje, v Nemčiji. Pritožbe potrošnikov iz srednje in vzhodne Evrope, da so številni izdelki namenjeni tamkajšnjim trgom slabše kakovosti, se pojavljajo vse od padca t. i. železne zavese. Očitke proizvajalci vztrajno zavračajo, za tovrstne potrošniške tegobe pa za zdaj ni bilo pretiranega posluha na ravni EU-ja, saj prevladuje stališče, da če so izdelki varni in neškodljivi, so povsem ustrezni. Potrošniki pa se tako ali tako sami odločajo, katere izdelke konzumirajo.

Ostanki piščančjega mesa namesto svinjine
Rezultati raziskave, v kateri je bilo testiranih 24 prehrambnih izdelkov, 14 jih je bilo v siromašnejši Češki celo dražjih kot v Nemčiji, so potrdili sume, da je vsebina izdelkov enakih blagovnih znamk prilagojena različnim trgom. Ribje palčke so tako na Češkem vsebovale 7 odstotkov manj mesa kot v Nemčiji. Ledeni čaj Nestea Ice Tea Lemon je imel v čeških trgovinah kar 40 odstotkov manj čajne vsebine, kava Jacobs Krönung pa je vsebovala tretjino več kofeina. Najosupljivejša je bila sestava mesnih narezkov iz svinjskega mesa danskega proizvajalca, ki so na Češkem vsebovali ostanke piščančjega mesa. Morda so bili tudi zato še enkrat dražji kot v nemških trgovinah.

Razlike so bile tudi pri drugih izdelkih. Nemški jogurti Danone so bili obarvani z barvili iz rdeče pese, češki iz korenja, vsebovali pa so tudi manj maščobe. Prav tako so približno deset odstotkov manj maščobe našli v češki margarini Rama. Gazirani brezalkoholni pijači Pepsi Cola in Sprite sta glede na analizo v Nemčiji sladkani s sladkorjem, na Češkem pa s fruktozno-glukoznim sirupom, pa tudi z umetnimi sladili aspartam in acesulfam.

Podobno raziskavo želijo opraviti tudi na Hrvaškem
Rezultatom raziskave so precejšnjo pozornost posvetili češki in slovaški mediji. Sehnalova je opozorila, da je bila na Slovaškem podobna raziskava s sorodnimi rezultati opravljena že leta 2011, vendar EU, ki je sofinanciral raziskavo, rezultatom ni posvečal večje pozornosti. Češka poslanka je predstavila rezultate tudi na tiskovni konferenci v Pulju, skupaj s hrvaško evropsko poslanko Biljano Borzan (S & D), s katero nameravata sprožiti razpravo glede selektivnega obravnavanja evropskih potrošnikov tudi v Evropskem parlamentu. Borzanova je podobno raziskavo napovedala tudi na Hrvaškem.

Obe omenjeni evropski poslanki sta tudi članici odbora Evropskega parlamenta za notranji trg in varstvo potrošnikov, v katerem je tudi slovenski evropski poslanec Igor Šoltes. V njegovi pisarni so nam pojasnili, da bo češka raziskava najverjetneje predstavljena v Evropskem parlamentu jeseni, septembra ali oktobra. Ne nazadnje si namreč odbor za varstvo potrošnikov prizadeva, da bi vsi evropski potrošniki dobili enako kakovostno hrano, študije, kot je Češka, pa dokazujejo, da očitno ni tako in zavračajo dozdajšnje trditve Evropske komisije, da se proizvajalci prilagajajo specifičnim okusom posameznega trga in da pri tem ne gre za diskriminacijo potrošnikov. Sicer pa so podobne raziskave prihodnje leto napovedane v treh EU-državah.

Razlika v sestavi proizvodov zaznana tudi v Sloveniji
V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) pravijo, da ne poznajo celovitih rezultatov preiskave, zato jih ne morejo komentirati. "Smo pa v okviru testiranj, ki jih izvajamo potrošniške organizacije, že večkrat namenili pozornost tudi izdelkom, ki se prodajajo pod enakim imenom, vendar je mesto proizvodnje različno (Nutella, plenice Pampers, pralni praški ...). Ugotovili smo, da lahko prihaja do razlik v sestavi, vendar ne moremo trditi, da gre v enem ali drugem primeru za bolj/manj kakovostne izdelke," pravijo v ZPS-ju.

V slovenski potrošniški organizaciji dodajajo, da v okviru omejenih finančnih virov testirajo zgolj posamezne skupine izdelkov in pri teh zavajanja niso odkrili, saj so bile razlike razvidne iz npr. sestavin, zato o nepošteni poslovni praksi ne moremo govoriti.

"Ob tem pa ne smemo pozabiti, da so razlike med trgi tudi v tem, kaj je nekje dovoljeno oz. ni. Praški za slovenski trg npr. lahko vsebujejo fosfate, tisti za avstrijski (ali češki) pa ne. Torej je med praškoma določene blagovne znamke, ki se prodaja na obeh trgih, lahko razlika, a če je v Sloveniji uporaba fosfatov dovoljena, oba praška dobro opravita svoje delo, nista "nevarna", razlika pa je tudi razvidna iz sestavin, o zavajanju težko govorimo," še poudarjajo na ZPS-ju.