Slovenija
Slovenjgraški župan Andrej Čas je dejal, da ga kot nestrankarskega kandidata podpora parlamentarnih strank s pomočjo "kravjih kupčij" ni nikoli zanimala. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
Slovenj Gradec je kot mestna občina naravni sedež potencialne koroške pokrajine, je dejal Čas. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
       Koroška gotovo izpolnjuje vse pogoje, da postane regija, pokrajina ali pa okrožje, kakor koli se bo druga raven lokalne samouprave poimenovala. Druga raven je potrebna in v preteklosti je bilo že več poskusov vzpostavljanja, a so najprej obtičali pri vprašanju, koliko pokrajin potrebujemo, ko se je to nekako uskladilo, pa se nismo mogli dogovoriti, kje bodo pokrajinski sedeži. Če se bo zgodba ponovila, pričakujem popolnoma enake razprave, na Koroškem pa rivalstvo med Slovenj Gradcem in Ravnami. To rivalstvo ni zdravo, kadar govorimo o tem, kje naj bo sedež pokrajine. Sedež ne pomeni, da bi vse institucije, ki bi na novo nastale, bile v enem kraju, o tem bi se lahko dogovorili in jih razdelili. Sedež pač nekje mora biti in menim, da je mestna občina Slovenj Gradec že zaradi svojega ustavnega položaja kot edina mestna občina na Koroškem prva, ki je lahko sedež pokrajine, to bi bilo najbolj naravno. Vzpostavitev pokrajin v Sloveniji bi bila najlaže izvedljiva prek mestnih občin, ki jih je 11, statističnih regij je 12, kar se že kar lepo ujema. Morda potrebujemo dodatno mestno občino v statistični regiji, ki je nima, in tako bi, brez velikih konfliktov in dolgotrajnih razprav, prišli do pokrajin.       
 O koroški regiji in sedežu v Slovenj Gradcu
Na dvorišču najmanjše slovenske mestne občine. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
       Kandidiram kot nestrankarski kandidat s podporo volivcev in s podporo Slovenjgraške liste in Liste za mesto in podeželje. Dogovorili smo se o združitvi, zdaj nastopamo skupaj. Glede podpore parlamentarnih strank lahko rečem, da sem vesel vsake podpore, nisem pa brezpogojno zainteresiran za to, da me podpre čim več strank. Vsaka stranka, ki podpre župana, od njega pričakuje konkretne protiusluge. Jaz nisem bil nikoli zainteresiran za razne kravje kupčije, kar je verjetno tudi vzrok zamer pri večjih strankah.       
 O "kravjih kupčijah" in podpori političnih strank
Bo aktualnemu županu uspelo obraniti županski stolček? Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
       V zadnjem letu se je pojavil interes za nove površine, namenjene hmelju, približno osem hektarjev je novih hmeljišč, vseh je 85, očitek, ki leti name, pa je, da kot župan nisem preprečil širjenja hmeljišč. Med mojim županovanjem je novih le osem hektarjev hmeljišč, med županovanjem prejšnjega župana Zanoškarja pa jih je nastalo dobrih 40 hektarjev. Pa to ni bilo zaradi njegovega zavzemanja za hmelj. Hočem ponazoriti, da župan na to ne more vplivati. Kmetje se v skladu s predpisi s področja kmetijstva svobodno odločajo, katero kmetijsko dejavnost bodo izvajali na svoji kmetiji, kaj bodo zasadili. Župan na nikakršen način nima pristojnosti omejevati te dejavnosti.       
 O kmetovi prosti izbiri, kaj bo gojil na njivi
Župnijska cerkev svete Elizabete Ogrske je najstarejša stavba v mestu. Oglejski patriarh jo je posvetil leta 1251. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
       Nikoli nisem zganjal populizma. Ljudem je treba jasno povedati, da tako zahteven projekt težko izvedeš v zgolj nekaj letih. Vse obljube, ki so jih dajali takšni in drugačni politiki, so bile zgolj zavestno zavajanje. Res so nepotrebne zamude nastale predvsem zaradi iskanja rešitev za traso na južnem delu, kjer se deset let ni premaknilo. Zdaj smo že na realnih tleh v fazi, ko se drugi odsek lahko gradi, na južnem odseku Velenje–Šentrupert pa imamo ustavni spor. Kako se bo razpletel, ne vem, a nikakor ne bi smel vplivati na dinamiko gradnje odseka Velenje–Slovenj Gradec.       
 O zahtevnem projektu 3. razvojne osi
hmelj
Ena glavnih predvolilnih tem bo "hmeljarska vojna", ki je izbruhnila zaradi širitve hmeljišč v bližino stanovanjskih objektov v občini. Foto: BoBo
tretja razvojna os
Za kakršen koli odlog gradnje 3. razvojne osi na odseku od Velenja do Slovenj Gradca ni prav nobenih razlogov, je opozoril župan (na fotografiji projekcija odseka ceste na Koroškem). Foto: PNZ
Slovenjgraško staro mestno jedro je značilno srednjeveško mesto. Ime Gradec je bilo prvič omenjeno leta 1091. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
       To je res gordijski vozel. Primanjkuje poklicnih delavcev, predvsem v gradbeništvu, strojni industriji, tu je povpraševanje tudi po visokoizobraženem kadru, strojni, elektroinženirji se takoj zaposlijo, računalničarji pa sploh. Medtem imajo diplomanti družboslovnih fakultet težave, saj je v sektorju šolstva in javne uprave zaposlovanja bistveno manj. Nezaposlene imamo ravno v tem segmentu. Kaj lahko tu naredimo mi iz lokalne skupnosti? Nič kaj veliko. Država izvaja politike samozaposlovanja (espeizacija družbe, op. n.) in vsa ta množica espejev, ki životarijo, se prikazuje, kot da so zaposleni. Ta slika je pokvarjena, to ni realno, in tu nobena politična stranka nima odgovora, tudi Levica ni pokazala, kako mladim dati priložnost.       
 O poklicnih delavcih, družboslovcih in espeizaciji družbe

Dodaj v

Andrej Čas: Nestrankarski župan je prednost za lokalno skupnost

MMC-jevi intervjuji z župani mestnih občin
10. oktober 2018 ob 06:27
Slovenj Gradec - MMC RTV SLO

Slovenj Gradec je na pragu enega največjih naložbenih obdobij v zadnjem času, saj je za izvedbo pripravljenih za več kot 20 milijonov evrov projektov. Največji med njimi je zimsko kopališče s športnorekreacijskim kompleksom, je poudaril župan mesta.

Andrej Čas je kot nestrankarski kandidat s podporo svoje liste na čelo mestne občine Slovenj Gradec prišel leta 2012 na nadomestnih županskih volitvah, ko je dolgoletnemu županu Matjažu Zanoškarju zaradi izvolitve v državni zbor (DZ) županska funkcija prenehala. Na zadnjih lokalnih volitvah leta 2014 je potem zmagal prav proti Zanoškarju, ki se je iz parlamenta neuspešno poskusil vrniti na županski stolček. Čas, ki se zdaj poteguje za drugi polni mandat, je dejal, da je nestrankarski kandidat za lokalno skupnost prednost. Da ljudje nestrankarskim kandidatom bolj zaupajo, so po njegovih besedah ugotovile tudi stranke, ki zdaj svoje ljudi pogosto pošiljajo v "nestrankarske" in "neodvisne" kandidature s podpisi podpore in tako zavajajo ljudi.

Na vprašanje, na kateri projekt je v zadnjem mandatu najbolj ponosen, je slovenjgraški župan Andrej Čas odvrnil, da je to gotovo glasbena šola, gradnje katere so se lotili v začetku prejšnjega mandata, in "danes je v Slovenj Gradcu prepoznavna, učenci, učitelji, starši in obiskovalci so navdušeni". Za prihodnost je po njegovih besedah zlasti pomembno, da se gospodarska dejavnost in poslovno okolje v občini še izboljšata. Novi občinski prostorski načrt omogoča ponudbo novih parcel, tako za poslovne namene kot za gradnjo individualnih hiš. "Ko pride investitor, mu je treba stopiti nasproti, pripraviti strokovne prostorske akte, da lahko v najkrajšem času začne gradnjo," je pojasnil Čas in dodal, da mora biti župan čim bolj "operativen".

Na MMC-ju bomo v prihodnjih dneh objavili pogovore z župani vseh mestnih občin. Vabljeni k spremljanju.

Zdaj, ko so pred vrati nove županske volitve, je nastopil čas, da potegnemo črto pod narejenim. Če se ozrete nazaj na minula štiri leta, koliko neizpolnjenih obljub volivcem najdete?
Ocenjujem, da je bil zadnji mandat uspešen. Večina predvolilnega programa je bila izpolnjena, določene programske zasnove so bile celo presežene. Nekaterih pripravljenih projektov res še nismo izvedli, in sicer v največji meri zaradi dinamike realizacije evropske finančne perspektive, v okviru katere se sredstva začnejo črpati med leti 2019 in 2023. V nekaj primerih je zaradi spremenjenih okoliščin prišlo do nenačrtovanih naložb, na primer, zgradili smo tri nove vrtce in potrebne so bile obsežnejše sanacije osnovnih šol. Na ta račun je bil morda zgrajen kakšen kilometer cest manj. Vseeno nam je uspelo urediti cestno-komunalno infrastrukturo tudi na podeželju, vsa vaška jedra so prenovljena, položeni daljši odseki podeželskih cest, kanalizacija se je pospešeno gradila na najbolj perečih območjih, kjer so bile težave z greznicami individualnih hiš, čaka nas zgolj še 200 priključkov, kar ne bo težko zaključiti do predvidenih rokov.

Kateri so vsi ti projekti, ki ste jih pripravili v tem mandatu?
Moram poudariti, da smo na pragu enega največjih naložbenih obdobij, pripravljene imamo številne projekte, najbolj obsežen med njimi je gradnja zimsko-poletnega kopališča, prostorov za velnes in fitnes, skejtrrskega poligona, plezalnih balvanskih sten, kolesarskih stez ter ureditev obrežja Mislinje v tem delu. Gre za večji športnorekreacijski kompleks, ki ga financiramo prek mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN - Evropski sklad za razvoj, op. n.). Za omenjen zgodovinski projekt v Slovenj Gradcu, kjer zimskega kopališča doslej nismo imeli, je vse nared. Drugi projekt, prav tako prek celostnih teritorialnih naložb, tik pred izvedbo, pa je gradnja 54 novih neprofitnih stanovanj v prihodnjem letu, saj v mestu močno primanjkuje stanovanj, sploh za mlade in tiste, ki si lastniškega stanovanja ne morejo privoščiti. Čakalni seznam za neprofitna stanovanja imamo zelo dolgo.

Pripravljeni z zagotovljenimi viri financiranja iz evropskih skladov prek mehanizma Dogovor za razvoj regije pa so še projekti ureditve infrastrukture v poslovnih conah Mesto in Ozare ter ureditev cestne infrastrukture v poslovni coni Pameče, omeniti velja tudi projekt za izgradnjo kolesarskega omrežja v mestu, ki obsega dograditev novih kolesarskih stez, mostov in con skupne prometne površine v mestnem jedru. Prenovili bomo tudi sistem za oskrbo s pitno vodo z vgradnjo naprave za ultrafiltracijo in širitvijo vodovodnega sistema. Vse skupaj znaša več kot 20 milijonov evrov naložb, za katere je denar že zagotovljen.

Omenili ste nenačrtovano gradnjo kar treh vrtcev, mar to pomeni, da imate vedno več otrok, gre za nekakšen koroški "baby boom"?
Da, število otrok se postopoma povečuje, hkrati pa se z odprtjem novega vrtca oz. povečanjem števila oddelkov samodejno poveča vpis. Število vpisanih otrok se povečuje tudi zaradi boljšega standarda novih vrtcev.

Je to dokaz, da se trend bega mladih iz Koroške obrača?
Upam, da se bo res. Predvsem zaradi boljše dostopnosti regije. Hitra cesta iz Velenja do Slovenj Gradca se že projektira, tu smo že zelo daleč, upam le, da ne bo zapletov na južnem odseku od Velenja do A1, ker bi to odložilo začetek gradnje na tem delu. Za odlog gradnje na odseku od Velenja do Slovenj Gradca pa ni nobenih razlogov. Ne strinjam se, da bi bili še naprej ujetniki desetletnega umeščanja hitre ceste na južnem delu. Za Korošce je velikega pomena dostopnost do avtocestnega omrežja, vendar nam že odsek do Velenja bistveno izboljša prometno dostopnost. Vzporedno s 3. razvojno osjo moramo v Slovenj Gradcu zgraditi južno obvozno cesto, ki bo navezovala 3. os z zahodnim delom mesta in cesto v smeri Kotlje–Ravne. Če te obvoznice ne zgradimo, bi promet iz smeri Kotelj nedopustno obremenil ožji del mesta.

Ko sva ravno pri 3. razvojni osi, kaj pravite na očitek, da ste v okviru civilne iniciative pravzaprav sami zavirali gradnjo hitre ceste?
V politiko sem prišel ravno prek civilne iniciative leta 2010/11! Ljudje so me spoznali po angažmaju v iniciativi za razvoj Koroške, a naša takratna pobuda ni bila usmerjena proti gradnji, pač pa za optimiziranje trase po dolini. Ljudje to zamenjujejo, a nikakor ni šlo za kakršno koli oviranje. V mandatu, ki sem ga začel leta 2012, sem zelo konstruktivno sodeloval z načrtovalci in Darsom, smo občina, ki nikoli ni ovirala teh postopkov, kar je bila drugje večkrat praksa. Naš odsek Velenje–Slovenj Gradec je bil v državnem prostorskem načrtu (DPN) umeščen že leta 2013, a ves čas se je treba pogovarjati v smeri iskanja najboljših rešitev, tehničnih mikropopravkih projekta, dopolnitvah, kot na primer, kako priključiti južno obvoznico, skratka o optimalnih rešitvah za našo mestno občino.

Zakaj se po vašem mnenju projekt 3. razvojne osi tako dolgo vleče?
Nikoli nisem zganjal populizma. Ljudem je treba jasno povedati, da tako zahteven projekt težko izvedeš v zgolj nekaj letih. Vse obljube, ki so jih dajali takšni in drugačni politiki, so bile zgolj zavestno zavajanje. Res so nepotrebne zamude nastale predvsem zaradi iskanja rešitev za traso na južnem delu, kjer se deset let ni premaknilo. Zdaj smo že na realnih tleh v fazi, ko se drugi odsek lahko gradi, na južnem odseku Velenje–Šentrupert pa imamo ustavni spor. Kako se bo razpletel, ne vem, a nikakor ne bi smel vplivati na dinamiko gradnje odseka Velenje–Slovenj Gradec.

Zasledil sem očitke, da ste velik podpornik hmeljarstva, bili ste tudi direktor podjetja Hmezad, ki se ukvarja s prodajo hmelja, vaš brat pa ima večje število zemljišč s hmeljem, in prav to naj bi bil razlog, da niste najbolj navdušeni nad 3. osjo, ker vam bo cesta odžrla zemljišča za hmelj ...
Ti očitki so smešni, če ne bi bili resni zaradi zavajanja javnosti in klevetanja, poskusa, da mi škodijo kot županu. Kot prvo, sam nimam nobenega hmeljišča, pa tudi moj brat nima nobenega hmeljišča na trasi hitre ceste. Povezave ni nobene, je pa zelo priročno za predvolilno klevetanje mojega imena.

Kaj se dogaja s hmeljišči v Slovenj Gradcu, menda pri vas divja prava "hmeljarska vojna"?
V zadnjem letu se je pojavil interes za nove površine, namenjene hmelju, približno osem hektarjev je novih hmeljišč, vseh je 85, očitek, ki leti name, pa je, da kot župan nisem preprečil širjenja hmeljišč. Med mojim županovanjem je novih le osem hektarjev hmeljišč, med županovanjem prejšnjega župana Zanoškarja pa jih je nastalo dobrih 40 hektarjev. Pa to ni bilo zaradi njegovega zavzemanja za hmelj. Hočem ponazoriti, da župan na to ne more vplivati. Kmetje se v skladu s predpisi s področja kmetijstva svobodno odločajo, katero kmetijsko dejavnost bodo izvajali na svoji kmetiji, kaj bodo zasadili. Župan na nikakršen način nima pristojnosti omejevati te dejavnosti. Če svojo dejavnost, v tem primeru hmeljarstvo, izvajajo v skladu z zakoni, da upoštevajo Pravilnik o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev, potem ne sme biti kvarnih vplivov na okolje. Drugo pa je, če temu ne zaupamo, da prihaja do kršitev in smo zato zaskrbljeni za zdravje in okolje. To razumem, zato je treba na takšne skrbi ljudi resno odgovoriti. V tem primeru moramo vprašanja nasloviti na državne institucije, ki morajo vnovič preveriti, ali je regulacija uporabe fitofarmacevtskih pripravkov dovolj stroga in ali so sredstva, ki se uporabljajo, varna.

Predvsem je problem, ker so hmeljišča postavili preblizu hišam ...
Sam živim v neposredni bližini, 20 metrov od hmeljišča, tudi v mojem interesu je, da se preveri, ali je to res ogrožajoče in kvarno za zdravje. Iz izkušenj, ki jih imam, menim, da ne, a spoštujem mnenje ljudi, ki menijo, da je to škodljivo. Letos smo v občini na pobudo civilne iniciative (CIVOZ, op. n.) izvedli meritve zanosa škropiv v okolico in meritve ostankov pesticidov v zemlji in vrtninah. Rezultatov za zdaj še nimamo, žal pa nismo izvedli vseh meritev, in sicer zanosa škropiv v okolico po zraku. Iniciativa je izrazila stališče, da ne bo upoštevala rezultatov meritev, češ da so dogovorjeni, da se laboratorij, ki izvaja meritve, dogovarja s hmeljarjem.

Sliši se kot teorija zarote ...
Točno tako. Očitek je popolnoma nestrokoven, v laboratoriju, ki izvaja meritve, so nam pojasnili, da je to običajen način merjenja zanosa škropiv. Dogovorijo se, kje bodo postavljene sonde in kdaj se bo škropilo, sicer tovrstnih meritev sploh ni mogoče izvesti. Glede na navedbe v časopisnih člankih, da so se pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev na hmeljiščih ugotovile tudi kršitve, smo zahtevali poročilo fitosanitarne inšpekcije. V poročilu so zatrdili, da na področju Mislinjske doline ni ugotovljenih kršitev, na vzorcih listov, ki so jih odvzeli v neposredni bližini hmeljišč, pa niso našli sledi pesticidov.

Prav hmelj bo gotovo ena od glavnih slovenjgraških predvolilnih tem, pričakujete oster boj?
Protikandidatov nikoli ne podcenjujem, zato se na volitve z dobrim programom resno pripravljam. Pokazati imam, kaj je bilo narejeno v preteklih letih, tu ni nobene zadrege, rezultati niso umanjkali. V javnosti bom argumentirano nastopil proti zavajanjem, ki so se v zadnjem času pojavila v "aferi Hmeljarstvo", o tem bom odkrito spregovoril. Ljudem moram pojasniti, da nikakor ne drži, da kot župan nisem storil ničesar ali pa da sem celo podpiral širjenje hmeljišč. Zdravega okolja si enako želim kot vsi občani. Slovenj Gradec je, kar se tiče zdravega okolja, ena boljših slovenskih lokalnih skupnosti, za to dobivamo številne potrditve.

Kaj pravite na očitek, da Slovenj Gradec postaja vedno bolj kulturniško središče Koroške, medtem ko gre večina gospodarskih investicij bodisi na Ravne in drugam?
Delno drži, ampak to ni nič novega, odkar obstaja Slovenj Gradec, ta velja za kulturno-upravno središče Koroške. Industrija je bila res vedno skoncentrirana v Mežiški dolini, a tudi pri nas so močne gospodarske družbe, veliko podjetništva in sam se veliko angažiram k izboljšanju poslovnega okolja. Morda smo prvi, ki smo začeli ponujati prazne poslovne cone po sprejemljivih cenah, tako smo aktivirali poslovno cono Ozare, imamo polno cono v Pamečah, gradimo poslovno cono Pameče 3. Bolj kot industrijske pri nas prevladujejo storitvene dejavnosti, v rasti so IT-podjetja in izobraževalne dejavnosti z dvema odličnima visokošolskima ustanovama: Fakulteto za tehnologijo polimerov in Visoko šolo za zdravstvene vede. Močan generator delovnih mest in razvoja je zdravstvo z regionalno bolnišnico na čelu.

Mladi se na eni strani v iskanju zaposlitve in boljšega zaslužka odseljujejo v Avstrijo, Ljubljano ali pa Maribor, na drugi strani pa trenutno na Koroškem manjka 3.000 delavcev, kako rešiti ta gordijski vozel?
To je res gordijski vozel. Primanjkuje poklicnih delavcev, predvsem v gradbeništvu, strojni industriji, tu je povpraševanje tudi po visokoizobraženem kadru, strojni, elektroinženirji se takoj zaposlijo, računalničarji pa sploh. Medtem imajo diplomanti družboslovnih fakultet težave, saj je v sektorju šolstva in javne uprave zaposlovanja bistveno manj. Nezaposlene imamo ravno v tem segmentu. Kaj lahko tu naredimo mi iz lokalne skupnosti? Nič kaj veliko. Država izvaja politike samozaposlovanja (espeizacija družbe, op. n.) in vsa ta množica espejev, ki životarijo, se prikazuje, kot da so zaposleni. Ta slika je pokvarjena, to ni realno in tu nobena politična stranka nima odgovora, tudi Levica ni pokazala, kako mladim dati priložnost.

S trebuhom za kruhom v Avstrijo, ki ponuja redno delo in višje plače ...
Bližina Avstrije je prednost, vožnje je kakšnih 45 minut do lokacij z večjo proizvodnjo. Ljudje se logično vozijo tja, kjer je dela več in je bolje plačano. Mi moramo zgolj ponuditi zadosti dostopnih stanovanj ali parcel za gradnjo. Bivalne razmere so po mojem mnenju že zdaj pri nas boljše kot v Avstriji. Mnogo tistih, ki so se odločili za gradnjo hiš v Avstriji, kjer ponujajo poceni parcele, ugotovijo, da ni vse tako rožnato kot na začetku. Znajdejo se v čisto drugem kulturnem okolju, pa tudi stroški kasneje začnejo naraščati, ni vse zlato, kar se sveti. Če zagotovimo dobro šolstvo, kulturo, šport in stanovanja, bi te ljudi zadržali pri nas. Želim si, da bi Slovenj Gradec ostal prijazen kraj za bivanje.

Cene nepremičnin so v primerjavi z Ljubljano veliko nižje ...
Veliko nižje kot v Ljubljani, a višje kot v Mariboru, kar je zelo zanimivo. Po eni strani nam očitajo, da naše okolje ni prijazno za investitorje in stanovalce, a trenutno najemniškega stanovanja v Slovenj Gradcu ne boste dobili, novega pa še manj. Ponudba je pod povpraševanjem, cene rastejo.

Si obetate podpore kakšne od parlamentarnih strank?
Kandidiram kot nestrankarski kandidat s podporo volivcev in s podporo Slovenjgraške liste in Liste za mesto in podeželje. Dogovorili smo se o združitvi, zdaj nastopamo skupaj. Glede podpore parlamentarnih strank lahko rečem, da sem vesel vsake podpore, nisem pa brezpogojno zainteresiran za to, da me podpre čim več strank. Vsaka stranka, ki podpre župana, od njega pričakuje konkretne protiusluge. Jaz nisem bil nikoli zainteresiran za razne kravje kupčije, kar je verjetno tudi vzrok zamer pri večjih strankah.

Je biti nestrankarski kandidat prednost ali ovira?
Prednost! Za lokalno skupnost namreč. Nestrankarski župan mora v občinskem svetu predlagati politiko, ki doseže čim večji konsenz. Ne sme in ne more brezglavo riniti enostransko s projekti, za katere ima svojo večino v občinskem svetu ne glede na to, ali so dobri ali ne. V tem mandatu nam je za projekte skozi občinske postopke uspelo pridobiti širok konsenz.

Strankarska politika na lokalni ravni vedno bolj izgublja tla pod nogami, saj je bilo na zadnjih volitvah izvoljenih kar 115 nestrankarskih županov. Ali je slovenjgraški župan še vedno ujetnik strankarske politike?
Strinjam se s prvo ugotovitvijo. Ker so stranke ugotovile, da nestrankarskim kandidatom ljudje bolj zaupajo, celo svoje kandidate pošiljajo v kandidature s podpisi volivcev in s tem zavajajo ljudi, da gre za nestrankarske ljudi. Kot slovenjgraški župan nisem ujetnik strankarske politike v smislu odvisnosti, zavedam pa se realne moči strank, ko želijo uveljaviti svoje interese ali načela, pri tem pa so že pregovorno sumničave in nezaupljive. Ravno zato nestrankarski župani potrebujemo večjo mero prepričljivosti, vztrajnosti in sposobnosti ustvarjanja politične kohezije. Ne glede na to, kakšne koalicije bodo sklepale politične stranke v tem obdobju, ostajam nestrankarski kandidat. Če me določene stranke podprejo, tu mislim predvsem podporo Liste Marjana Šarca (LMŠ), za katero smo se dogovorili že pri državnozborskih volitvah, bom te podpore, če res bo, in potencialne podpore še kakšne druge stranke vesel, vendar bom delo nadaljeval kot nestrankarski oz. neodvisni kandidat za župana. Verjamem, da sta moja politika in program takšna, da bosta zadostila potrebam občank in občanov ter da sem za svoj program sposoben pridobiti tudi večino novoizvoljenih predstavnikov političnih strank v novem občinskem svetu.

Bitke z državo za višino povprečnine so zadnja leta eden večjih težav občin. Strokovnjakinja za javno upravo mi je nedavno v intervjuju dejala, da ste župani zaradi neavtonomnega financiranja občin zgolj "papirnati tigri", bi se strinjali z njo?
Seveda, do določene mere je to povsem res. Financiranje z zakonom določenih nalog občin že dolgo ne dosega več izdatkov, ki jih lokalne skupnosti tem nalogam namenjajo. Povprečnina zaostaja za višino, ki bi jo občine potrebovale za izvajanje vseh nalog. Posledično trpijo naložbe v infrastrukturo, kar pomeni manj cest, novih objektov na področju kulture in športa, zatekati se je treba v posojila. Na voljo so tudi evropska sredstva, a tu si omejen glede vsebine projekta, vedno manj pa je tudi infrastrukturnih evrov. Na voljo so nam tudi javno-zasebna partnerstva, ki pa so včasih bolj tvegana zaradi slabo pripravljenih postopkov ali pa potencialnih stečajev podjetij. Če so dobro pripravljena, mislim, da so koristna, sploh pri infrastrukturi, ki se lahko delno trži, kot so športni objekti ... V slovenskih občinah imamo tudi primere, ko se s podelitvijo koncesij vzdržujejo in obnavljajo lokalne ceste.

Strokovnjaki opozarjajo, da brez vmesne ravni med državo in občinami Slovenija zamuja razvojne priložnosti in teži k centralizaciji. Kako gledate na ustanovitev koroške pokrajine?
Koroška gotovo izpolnjuje vse pogoje, da postane regija, pokrajina ali pa okrožje, kakor koli se bo druga raven lokalne samouprave poimenovala. Druga raven je potrebna in v preteklosti je bilo že več poskusov vzpostavljanja, a so najprej obtičali pri vprašanju, koliko pokrajin potrebujemo, ko se je to nekako uskladilo, pa se nismo mogli dogovoriti, kje bodo pokrajinski sedeži. Če se bo zgodba ponovila, pričakujem popolnoma enake razprave, na Koroškem pa rivalstvo med Slovenj Gradcem in Ravnami. To rivalstvo ni zdravo, kadar govorimo o tem, kje naj bo sedež pokrajine. Sedež ne pomeni, da bi bile vse institucije, ki bi na novo nastale, v enem kraju, o tem bi se lahko dogovorili in jih razdelili. Sedež pač nekje mora biti in menim, da je mestna občina Slovenj Gradec že zaradi svojega ustavnega položaja kot edina mestna občina na Koroškem prva, ki je lahko sedež pokrajine, to bi bilo najbolj naravno. Vzpostavitev pokrajin v Sloveniji bi bila najlaže izvedljiva prek mestnih občin, ki jih je 11, statističnih regij je 12, kar se že kar lepo ujema. Morda potrebujemo dodatno mestno občino v statistični regiji, ki je nima, in tako bi, brez velikih konfliktov in dolgotrajnih razprav, prišli do pokrajin.

Nekateri župani na stolčku ostanejo desetletja, postanejo nekakšni "lokalni šerifi", kar po mnenju nekaterih ni dobro, zato krožijo ideje o omejitvi zaporednega števila mandatov. Kaj menite o tej rešitvi?
Strinjam se s tem mnenjem, v veliko primerih so župani skoraj zaposleni za nedoločen čas. Menim, da je en mandat sicer absolutno prekratek, drugi mandat je nujen, če hočeš uresničiti zastavljene projekte. V Avstriji je županski mandat dolg šest let, kar se mi zdi smiselno. Podpiram rešitev, da sta možna zgolj dva mandata, a ta bi morala biti daljša, recimo 5 oz. 6 let. Tako bi preprečili, da pri nekaterih pride do prevelike navezanosti na to funkcijo.

Zakonski minimum 5.000 prebivalcev na občino se je v preteklosti velikokrat kršil in tako imamo danes množico majhnih občin. Smo lokalno samoupravo preveč razdrobili in naredili neučinkovito? Neke demokratične poti združevanja občin verjetno ni na vidiku?
Ne, te poti ne vidim. Glavni problem lokalne samouprave ni preveliko število občin, to se rešuje s povezovanjem občin v skupne občinske uprave, občine je treba motivirati, da funkcije združujejo. V Avstriji je povprečna občina manjša od slovenske in tudi tam imajo skupne občinske uprave. Če je občina večja, ima boljšo in učinkovitejšo občinsko upravo, zato uprave manjših občin povežemo skupaj in zadeva je rešena.

MMC-jevi intervjuji z župani mestnih občin:

Ptuj - Miran Senčar

Novo mesto - Gregor Macedoni

Gorazd Kosmač
Prijavi napako
Komentarji
rabelj
# 10.10.2018 ob 06:36
T.i. naziv "nestrankarski" je dandanes le megla s katero se zakrije dejansko stranko iz katere je kandidat, ker stranke vejo kako osovražene so.
Na državnih volitvah volilci nimamo izbire, zato se jim ni potrebno skrivat. Na lokalni ravnni pač...
nefa
# 10.10.2018 ob 10:10
Zanima me, kdaj boste objavili intervju s protikandidati... Hvala za odgovor
P!nk
# 10.10.2018 ob 07:52
S protikandidati boste tudi objavili intervjuje?
Wasabi
# 10.10.2018 ob 07:55
Te intervjuje bi moral rtv delati takoj po izvolitvah (pobarajo kaj bo naredil) in ne pred volitvami. Pred volitvami bi morali samo obvestiti ljudi, kaj so dejansko od obljubljenega postorili. Tako pa v bistvo favorizirajo te kandidate, ki so že bili izvoljeni, novim kandidatom pa ne bodo dali prostora.

Meni se to zdi precejšni šalabajzerizem oz. čisto nepotrebno favoriziranje določenih kandidatov.
JanezNovak123123
# 10.10.2018 ob 09:17

levidevžej
# 10.10.2018 ob 08:47
Prijavi neprimerno vsebino
Korošci že dobivajo mozole. Večno prepiranje kje oz katera občina je Koroška in katera ni. Zato je pa Koroška eno veliko razvojno slepo črevo v Sloveniji. Glede na obnašanje številnih prebivalcev bi bolj pasala na zahod Slovenije, tja kjer ima kura rit.
Pa ostanite sami ta pravi Korošci. Vas bo vseh skupaj dovolj za mestno občino?


Ne piši bedari. Razvita ni zaradi centralizacije v ljubljani, ljubljana to ljubljana ono. Povej mi zakaj še zdaj ni avtoceste do koroške, s tem bi se povečal razvoj in dostopnost. 3 razvojna os je nujno potrebna pa se samo obljubla in obljublja. Povej mi kako je pravično da morajo vsi korošci plačevati isti cestni davek, da prides do avtoceste pa potrebuješ v povprečjo 40min.

Da ne govorimo o kvaliteti lokalnih cest. V ljubljani in okolici, vse ceste urejene do najmajnsih vasi bogo za hrbtom, na koroškem pa glavne ceste, ki povezujejo maribor in koroško, takšne da traktor komaj pelje (malo pretirano, a ne daleč od resnice).

Pa je tu govorimo samo o cestah, kje je šele ostalo. Malo se zadrži z takimi komentarji.
Peca
# 13.10.2018 ob 15:20
Slovenj Gradec ni Koroška. Je Pohorsko, je Štajerska! Slovenj Gradčani so Korošci samo takrat, kadar imajo od tega koristi, v Štajerski deželi so izgubljeni med Velenjem, Celjem in Mariborom. Zato so pa začeli riniti na Koroško. Pa tudi sicer je največji kraj na Koroškem Ravne, potem je šele Sl.Gradec, nato Prevalje, Mežica in Dravograd itd...
Je pa tudi res, da regije ne more predstavljati mesto, ki ni bilo del neke dežele vso zgodovino (Sl.Gradec očitno ni bil, se strinjate vsi)
nefa
# 10.10.2018 ob 07:32
Na žalost so v sg ju vsi kandidati slabi.
Park
# 13.10.2018 ob 15:23








Korošci ne spoštujete svoje zemlje, zato vas pa tudi Ljubljana ne jemlje resno! Čez 50 let bo Koroška do Zagorskih hribov.
lamesa
# 13.10.2018 ob 00:56
strategos
# 12.10.2018 ob 17:45


Ne zamenjuj Koroške s Karantanijo. Ker v Karantaniji je bila tudi Ljubljana. Ali je potemtakem tudi LJ Koroška?
PriKoritnež
# 11.10.2018 ob 09:43
Dolocenim posameznikom?
hmelj je prakticno v naselju.
In ja... ljudlje se bunijo, samo iz zaselkov in odrocnih koncev so tiho oz. so utisani. Podgorskim domacinom so baje na vrata hodili in jih utisali... tolk o tem.
Cas, gotov si, pokvarjenc.
PriKoritnež
# 10.10.2018 ob 16:59
Glede hmelja- Andrej Cas ima brata Jozeta Casa, najvecjega hmeljarja dalec sirom Evrope....
zdej pa dajte 1x1
on ne rabi bit nestrankaraki kandidat. on je kandidat brata in ultra kapitala od katerga prakticno Korosci nimajo /nimamo nic.
Jože Gorišek
# 10.10.2018 ob 12:24
Ni preprečil širjenja hmeljišč.....seveda ne če je pa do vratu v hmelju. Šele ko bo čas odšel ,se bo pokazalo kaj je naredil. Za male ljudi bore malo.No razen mega vodnjaka pri Nami.
Trubadur
# 10.10.2018 ob 10:57
Mladi se na eni strani v iskanju zaposlitve in boljšega zaslužka odseljujejo v Avstrijo, Ljubljano ali pa Maribor, na drugi strani pa trenutno na Koroškem manjka 3.000 delavcev, kako rešiti ta gordijski vozel?

Tisti, ki je izjavil, da je to Gorijski, ni primeren za to delovno mesto, na katerem je.
Zadeva se reši čisto enostavno... dvignite plače na Koroškem, pa ne bo nihče odhajal.. še prihajali bodo.
microhub100
# 10.10.2018 ob 06:58
Haha, vprašajte domačine na terenu kak župan je. Naj pove kaj je naredil za šport? Lahko si dela reklamo kjer hoče, volitve je že izgubil, ker ima protikandidata, ki ga bo zvozil.
felipesko
# 10.10.2018 ob 12:16
Andrej Čas: Nestrankarski župan je prednost za lokalno skupnost

"Nestrankarski" župani,so ponavadi simpatizerji strank,ki tvorijo več,kot polovico svetniških glasov....Če imajo svoje liste,so pa "neustavljivi" v svojem šerifovanju.....
Merx
# 10.10.2018 ob 11:34
Zanimiva postavitev tipkovnice in monitorja.
nonparel
# 10.10.2018 ob 08:15
Na hitro prebral Andrej Čuš... Ja, na Ptuju kandidira nekdanji član in poslanec SDS Andrej Čuš, na državni ravni je pogorel, za kaj pametnega delati mu zgleda ni, zdaj pa se poskuša šlepati na lokalni občinski ravni. Obljublja da bo deloval povezovalno, ja, samo potem bo moral odvreči vse tisto kar se je naučil v nekdanji razdiralni stranki.
gospod iskreni
# 10.10.2018 ob 08:30
Ni nobene razlike ali je strankarski ali nestrankarski. Dogovarjat se mora v vsakem primeru
janez2345
# 10.10.2018 ob 07:47
Andrej Čas oz. "Hmeljev Drejček"....najslabši župan Slovenj Gradca EVEEEER....
tomive
# 13.10.2018 ob 15:33
strategos
# 12.10.2018 ob 17:45


Tudi Istra je bila nekoč slovenska, pa Trst, pa otok Krk, pa danes ni več. In se Istrijani, otočani in Trščani čisto nič ne mečejo ven kako so oni Slovenci!
Še mi smo se pri Geografiji (konec '90 let) učili o Koroškem kotu (del Koroške ki je ostal v Sloveniji) ki obsega kraje ob reki Meži od Dravograda do Črne na Koroškem. Danes 20 let kasneje, je pa Koroška meja že čisto pri Velenju?!
našejenaše
# 11.10.2018 ob 20:19
Neikius???? Laž ima kratke noge... Štajerska je bila povzdignjena v vojvodino leta 1180 in od tega leta je SG na Štajerskem!!!!! Daj, obstajajo preverljiva dejstva...Dovolj je potvarjanja zgodovine in identitete!
QUENDI
# 10.10.2018 ob 13:11
......nestrankarstvo še ne pomeni da oseba nima stališč, ki so blizu oz identična katerikoli stranki......raje imam opravka z determinirano osebo......
Regedit
# 10.10.2018 ob 09:31
hmm zanimiva postavitev ekrana
Krimsky
# 10.10.2018 ob 07:17
Pripadati stranki je seveda …
~
… z določenega vidika povsem racionalna rešitev … za 70, 80, 90 … let na tem svetu.

Pripadnost nam vselej prihrani pomnilniške in procesorske kapacitete … in človeštvo na splošno deluje na ta način, neracionalno bi bilo, da bi moral vsak zase napisati svoj lastni Photoshop, CorelDraw … če je le-ta že napisan. Kajti, omenjena programa sta že prestala tisoče in desettisoče povratnih informacij, jih vgradila v svoje 'izkustvo', … če bi pa vsak od nas pisal svoj softver, bi bil pa ta za vse te povratne informacije – prikrajšan. Preprosto povedano – ni cilj, da bi si vsak napisal svoj lastni Photoshop, človeštvo je izumilo – delitev dela, lahko se zanesemo, da je obstoječi Photoshop dovolj dober. In, je.

V politiki se stvar spremeni, … stranka ponuja svojo 'konfekcijsko' osmislitev sveta, če jo lahko sprejmete, če vam 'duša da', vam to prinese številne ugodnosti … a vas hkrati prikrajša za lastno osmislitev sveta. Ki pa jo morate neizogibno opraviti sami, nihče je ne more namesto vas, če je ne opravite, niste 'kompletno' človeško bitje, … ste kot Eichmann, ki se je zagovarjal »da je zgolj ubogal ukaze«.

S tega stališča je pripadati stranki – nedostojno.

In nestrankarski politik je zato … hkrati nezaželen (ker nas ne odrešuje s prodajanjem identitete), in zaželen, ker vprašanje identitete prepušča – kar nam.
Wasabi
# 10.10.2018 ob 07:11
"Slovenj Gradec je kot mestna občina naravni sedež potencialne koroške pokrajine"

Slovenj Gradec prvo kot prvo niti ne dosega pogojev, ki so potrebni za ustanovitev MO - 15000 tisoč delovnih mest (pač bananistan), drugo kot drugo je pa težko naravni sedež koroške pokrajine, saj zgodovinsko gledano niti ne spada pod Koroško. Podoben primer je po moje tudi Ptuj, kjer lahko tudi sanjalo 15 000 delovnih mest. Že če pogledaš bolnico v Slovenj Gradcu je nekje na nivoju švicarske mrtvašnice.
PriKoritnež
# 16.10.2018 ob 00:42
Namesto da se govori o clanku, klasicno slovensko kreganje za brezveze.
strategos
# 14.10.2018 ob 10:09
Peca: zagotavljam ti, da koroške zgodovine ne poznaš bolje kot vodilni slovenski zgodovinarji, zato pa ne veš, da je SG v 14. stoletju bil del Koroške. Ne vem od kod ti ideja, da so Ravne večje, ko pa ima SG več prebivalcev.
Park: tvoje nerazumevanje problema izhaja iz dejstva, da ne ločiš historične dežele od današnje administrativne regije; klasična napaka.
Tomive: imaš enak problem, poleg tega pa zgleda še nisi slišal za Jezersko.

Dajte raje prilepit kakšen vir dragi fantje :) Ti vaši čustveni izbruhi razkrivajo samo patetiko in ignoranco.
levidevžej
# 11.10.2018 ob 08:26
@janeznovak Resnica boli. Ne za vse krivit Ljubljane. O marsičem se Korošci ne morejo zmenit med sabo, v Ljubljani pa lepo čakajo. Ravenčani bodo po defoltu zavrnili to kar predlagajo Slovenjgradčani in obratno. Za takšno obnašanje pa ni kriva Ljubljana. Gre za enostavno otroško merjenje kdo ima večjega.

@Neikius Končno nekdo, ki ima malo pojma o zgodovini.

Hmelj pa je nastal problem šele, ko se je eno hmeljišče preveč približalo hišam določenih posameznikov. Dokler so pa hmeljišča nastajala dale od njihovih hiš, pa ni nikogar motil.
Hijena
# 10.10.2018 ob 06:59
"Slovenj Gradec je kot mestna občina naravni sedež potencialne koroške pokrajine"

Hm, SG se je še v času YU sam uvrstil na Koroško oz. ga je Koroška vzela za svojega.

Za nestrankarske kandidate pa velja kot je povedal @rabelj
VARUH
# 10.10.2018 ob 21:13
A to kot župan Raven, ki je zasedel prestol kot kandidat SDS, ko je v naslednjem mandatu uvidel, da bo kot kandidat SDS izgubil prestol, je kandidiral kot nestrankarski. To počnejo samo SDSsovci.
Neikius
# 10.10.2018 ob 14:53
@Wasabi prosim preveri malo svojo zgodovino, SG je bil nekoč na koroškem, je pa res da zadnjih par 100 let ne. Je pa seveda težje najti vire izpred več 100 let. Pa tudi sicer ne vidim profita v razprtijah glede tega, po vaše bi potem Mislinjska dolina spadala pod štajersko in ostane na koroškem 20k prebivalcev? Potem pa tudi regije ni treba... zgrešeno razmišljanje in poskušanje v nekem mini nacionalizmu brez smisla.

Glede župana Časa pa ... hja ne strinjamo se z vsem, mu morate pa priznati, da ni on "pripeljal" hmelja, hmelje se je razrasel sam. On samo ni naredil ničesar za zajezitev problema škropljenja. Nasploh se ne strinjam veliko z njim, se mi zdi pa da na gospodarstvo dobro vpliva, mogoče se motim?
levidevžej
# 10.10.2018 ob 08:47
Korošci že dobivajo mozole. Večno prepiranje kje oz katera občina je Koroška in katera ni. Zato je pa Koroška eno veliko razvojno slepo črevo v Sloveniji. Glede na obnašanje številnih prebivalcev bi bolj pasala na zahod Slovenije, tja kjer ima kura rit.
Pa ostanite sami ta pravi Korošci. Vas bo vseh skupaj dovolj za mestno občino?
strategos
# 13.10.2018 ob 09:59
@lamesa
Vidim, da ti je stvar nejasna. V 14. stoletju Karatanija pač ni več obstajala. Že leta 1180, kot je pravilno napisal našejenaše, se je iz nje je izločila Štajerska. V 13. stoletju je že zasedal koroški deželni zbor, v začetku 14. pa z deželnim ročinom koroška dobi še pravno potrditev statusa dežele in od takrat naprej lahko brez slabe vesti govorimo o deželi Koroški. Stvar je pač takšna, da je bil Slovenj Gradec ob ustanovitvi Koroške (kot jo poznamo danes) njen del, Ljubljana pač že kakših 300 let ne, odkar se je iz vojvodine Karantanije leta 1040 izločila mejna grofija Karniola... Če si pa slučajno mislil na slovansko kneževino Karantanijo iz časa do 9. stoletja pa vedi, da v tej Ljubljane ni bilo, Slovenj Gradec pa.
strategos
# 12.10.2018 ob 17:45
@našejenaše

Slovenj Gradec je bil do srede 14. stoletja pač del Koroške, ko pa je prišel pod Habsburžane pa so ga iz političnih razlogov "prenesli" pod oblast štajerskega vojvode. Vabljen si k izposoji Slovenskega zgodovinskega atlasa (Nova Revija, Ljubljana: 2011), v katerem najdeš na strani 75 zemljevid slovenskih pokrajin med leti 1365 in 1374, na katerem so izrisane 'originalne meje' historične dežele Koroške, ki segajo na JZ tja nekje do mislinjskega klanca in gradu Valdek.

Če kdo potvarja zgodovino in identiteto ste to raznovrstni zgodovinski laiki, ki verjamete v bajke, nimate pa ne volje ne časa, da bi stvar dejansko preverili. No, saj je tudi nočete, ker vam vaše mišljenje ustreza. Verjamete kar hočete, ne pa kar bi morali :)
Kazalo