Med anketiranci je 63 odstotkov takšnih, ki bi jim bil predlagani sistem bližji od trenutnega. Foto: Reuters
Med anketiranci je 63 odstotkov takšnih, ki bi jim bil predlagani sistem bližji od trenutnega. Foto: Reuters

Anketiranci v Anketi Dela so sicer bili bolj skromni pri podpori predlagani zdravstveni reformi, saj je 40 odstotkov anketirancev ne bi podprlo, 28 odstotkov bi jo podprlo, 32 odstotkov vprašanih pa se ni opredelilo.

A podrobna vprašanja o ključnih vsebinah zakona kažejo višjo podporo predlaganim rešitvam. Tako se 41 odstotkov vprašanih strinja z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja in uvedbo obveznega s progresivno lestvico, še 27 odstotkov pa se s tako rešitvijo zelo strinja. Proti tej rešitvi se je opredelilo 24 odstotkov anketirancev.

Večini je predlagani sistem bližje
Na vprašanje, kateri sistem zdravstvenega zavarovanja je vprašanim bližji, je 63 odstotkov vprašanih odgovorilo, da novi, ki vsebuje osnovno plačilo z obveznim dopolnilom. Za 18 odstotkov vprašanih je primernejši sedanji sistem, po katerem posameznik ob obveznem zdravstvenem zavarovanju plačuje še dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Neopredeljenih je bilo 12 odstotkov anketiranih.

S predlaganim reformnim svežnjem ministrice za zdravje je povsem razočaranih 33 odstotkov anketirancev, 27 jih je ocenilo, da sveženj ne izpolnjuje pričakovanj, a obenem tudi ne razočara, 22 odstotkov pa je odgovorilo, da je ministrica delno izpolnila njihova pričakovanja. Ministrica jih je v celoti izpolnila le štirim odstotkom anketirancev.

Teran: Poraz Slovenije
Anketiranci so odgovarjali tudi na vprašanja o zaščiti terana. Da je to prizadevanje zelo pomembno je menilo 47 odstotkov, 31 odstotkov pa je menilo, da je to prizadevanje pomembno. Da to prizadevanje ni pomembno ali da sploh ni pomembno, je skupno odgovorilo osem odstotkov anketiranih. Neodločenih je bilo 11 odstotkov, neopredeljenih pa tri odstotke.

Anketirane so še vprašali, kako dojemajo odločitev Evropske komisije, ki Hrvaški dovoljuje izjemo pri uporabi imena teran. Po mnenju 39 odstotkov vprašanih gre za poraz Slovenije, po oceni 23 odstotkov gre bolj za zmago Hrvaške, za 22 odstotkov pa ta odločitev ni ne eno ne drugo. 11 odstotkov bi izbralo oba odgovora, štiri odstotke vprašanih pa je bilo neopredeljenih.

Naročnik ankete je uredništvo Dela. Spletno anketiranje je na reprezentativnem vzorcu 508 odraslih državljanov od 25. do 27. januarja opravil oddelek za tržne raziskave Delo Stik.