Zunanji minsiter Žbogar je pojasnil, da je predlog sporazuma arbitraže vključuje vse zatehve Slovenije, kot je načelo pravičnosti, stanje na dan 25. 6. 1991 in reševanje morskega in kopenskega dela kot celote. Foto: MMC RTV SLO
Zunanji minsiter Žbogar je pojasnil, da je predlog sporazuma arbitraže vključuje vse zatehve Slovenije, kot je načelo pravičnosti, stanje na dan 25. 6. 1991 in reševanje morskega in kopenskega dela kot celote. Foto: MMC RTV SLO
Danilo Türk
Türk je dejal, da sporazum pozitivno označuje tako kot predsednik republike kot profesor medarnodnega prava. Foto: MMC RTV SLO
Parlament
Izredna seja državnega zbora je potekala za tesno zaprtimi vrati. V javnost ni pricurljala nobena podrobnost arbitražnega sporazuma. Foto: DZ
Parlament
Izredno sejo so zaradi vložitve amandmaja opozicijskih strank po šestih urah prekinili, saj je moral amandma obravnavati odbor za zadeve Evropske unije. Seja DZ-ja se je po seji odbora nadaljevala do pol dveh ponoči. Foto: MMC RTV SLO
DZ razpravljal o Hrvaški in odzivi iz Zagreba

"Glede na fazo pogovorov, v kateri smo, je pomembno, da ima Slovenija drugega oktrobra jasna stališča glede reševanja mejnega vprašanja, zato smo pripravili pobudo za sklenitev sporazuma," je dejal minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar.

Predlog vsebuje tudi časovnico
Po besedah zunanjega minsitra Samuela Žbogarja, predlog med drugim vsebuje tudi časovnico za odločitev arbitraže. Kot je pojasnil, je predivden časovni okvir enak povprečnemu trajanju arbitraže.

"Ocenjujejmo, da je tak predlog, kot je pripravljen, sprejemljiv glede zaščite vitalnih intersov Slovenije. Vključuje vse zahteve Slovenije, kot je pravičnost, stanje na dan 25. 6. 1991 in reševanje morskega in kopenskega dela kot celote," je še pojasnil.

Pobudo za sklenitev sporazuma, je vlada že poslala v državnozborsnki odbor za zunanjo politiko. Odbor bo o tem razpravljal v sredo zgodaj popoldne.
Türk sporazum označuje pozitivno
Medtem je predsednik države Danilo Türk predlagani arbitražni sporazum, ki temelji na drugem Rehnovem predlogu, označuje pozitivno tako z vidika predsednika republike kot profesorja mednarodnega prava.

Türk je za arbitražni sporazum o načinu določanja meje med Slovenijo in Hrvaško, ki temelji na drugem predlogu evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna, dejal, da ga pozitivno označuje tako kot predsednik republike kot profesor mednarodnega prava.

"Spremljal sem nastajanje tega sporazuma. Vem, kakšna vprašanja so se pojavila ob prvem osnutku, ki je bil narejen. Poznam, seveda, tudi slovenske amandmaje, ki so bili dani, in delo Ollija Rehna ter njegovih sodelavcev, ki so pripravili novo verzijo sporazuma," je razložil predsednik države.

Kot je pojasnil, meni, da je verzija dobra, da jo Slovenija lahko sprejme in da bi bilo to prav. Tukaj je dodal, da o tem govori tako s stališča političnih interesov Slovenije kot s stališča mednarodnega prava. Sam namreč meni, da sporazum vključuje načelo pravičnosti.

Sklep, naj se predloži pobudo v potrditev
Poslanci so na seji za zaprtimi vrati sprejeli sklep, da naj vlada do 1. oktobra parlamentu predloži v potrditev pobudo za sklenitev arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško.

Predsednik DZ-ja Pavel Gantar je pojasnil, da je sklep močan in zavezujoč za vlado, pomeni pa tudi, da bi bila ta teden lahko še ena izredna seja. Poleg tega so poslanci na seji, ki je trajala pozno v noč, sprejeli še sklep, v katerem ugotavljajo, da se je državni zbor seznanil s pogajalskimi stališči Slovenije do pogajalskih poglavij v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU-jem in z mnenjem pristojnega delovnega telesa, kar pomeni, da se pogajanja med Hrvaško in EU-jem lahko nadaljujejo.

Opozicija ni podprla sklepov
Glasovanje je minilo brez podpore večine opozicije, saj dopolnilo, ki so ga SDS, SLS in SNS med sejo vložili h gradivu vlade, ni bilo sprejeto, je pojasnil Gantar. Dodal je, da so se na seji pokazale razlike v ocenjevanju tega, kar je vlada storila. Opozicija je bila kritična, koalicija pa je vlado podpirala. Pojasnil je, da je bila to klasična razprava, ki pa morda ni bila tako ognjevita, saj se ni dogajala pred kamerami. Poslanci naj bi na izredni seji govorili predvsem o predlogu arbitražnega sporazuma o načinu reševanja slovensko-hrvaške meje.

Izredno sejo so zaradi vložitve dopolnila opozicijskih strank po šestih urah prekinili, saj je moral dopolnilo obravnavati odbor za zadeve Evropske unije. Seja DZ-ja se je po seji odbora nadaljevala do pol dveh ponoči.

Žerjav: Postopke v zvezi z referendumom bomo nadaljevali
Sprejeta sklepa po besedah Franca Jurija (Zares) pomenita, da se pristopna pogajanja Hrvaške z EU-jem lahko nadaljujejo, vzporedno z njimi pa tudi pogajanja o arbitražnem sporazumu. Dopolnilo opozicije je Juri označil kot poskus zavlačevanja. Pojasnil je, da je opozicija najprej kritično nastopila do blokade hrvaških pristopnih pogajanj, nato do deblokade, sama pa glede tega nima jasnega stališča.

Predsednik SLS-a Radovan Žerjav po končani seji ni bil zadovoljen, saj meni, da poslanci niso izvedeli ničesar novega in da se kaos, ki je nastal, preprosto nadaljuje, sklepa, ki ju je sprejel DZ, pa po njegovem mnenju ne bosta imela politične teže. V stranki menijo, da je postopek v zvezi z dejavnostmi za razpis referenduma pravilen, zato ga bodo nadaljevali.

"Slovenija si poslabšuje pogajalski položaj"
Medtem pa je Janez Janša izrazil nasprotovanje nameri vlade, da v pobudi za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o načinu reševanju spora o meji izpusti po njegovem mnenju eno izmed ključnih točk, to je rok za sprejem odločitve. "S tem si Slovenija poslabšuje pogajalski položaj," meni in nadaljuje: "Če bo vlada v prihodnjih dneh res sprejela takšna pogajalska izhodišča, je to nerazumno in nespametno početje." Po njegovem mnenju bi ta pot vodila v blokado, ki bi na koncu škodila vsem: Sloveniji, Hrvaški in EU-ju.

DZ razpravljal o Hrvaški in odzivi iz Zagreba