Generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila, da je vlada sprejela sveženj štirih predlogov zakonov, ki jih bo zdaj poslala v državni zbor. Dodala je, da lahko Slovenija vse te ukrepe sprejme samostojno, brez sodelovanja Hrvaške.

Kot je še dejala, gre pri sprejetem svežnju za zakon o evidentiranju državne meje med Slovenijo in Hrvaško; zakon, ki ureja posamezna vprašanja glede na razsodbo arbitražnega sodišča, ki je v javnosti bolj znan kot interventni zakon, in ureja pravice ljudi; zakon o zemljiški knjigi in zakon o morskem ribištvu.

Dodala je, da bo treba, ko bo evidentirana državna meja, sprejeti še nekaj predpisov, ki bodo urejali pooblastila slovenskih organov. Razen prvih dveh zakonov je večina tehnične narave, ker urejajo pooblastila državnih organom.

Napovedala je, da bo vlada vse danes sprejete predloge zakonov poslala v parlamentarni postopek, zato da bi Slovenija imela pripravljene vse ukrepe tako, kot določa arbitražni sporazum. K sporazumnemu reševanju in uveljavitvi arbitražne sodbe si bo Slovenija po njenih besedah še naprej prizadevala spodbujati tudi Hrvaško, ker si Slovenija želi, da bi to storili skupaj.

Pravice tistim za mejo
Pojasnila je, da interventni zakon v splošnem delu določa obseg pravic - kdo je upravičen, kateri organ je pristojen za odločanje, oprostitev plačila stroškov v teh primerih. V posebnem delu ureja konkretne pravice za konkretno področje - pravice do socialnih transferjev, kjer bo ostala domneva stalnega prebivališča, kot ga jo imajo doslej. Glede pravic iz zdravstvenega zavarovanja pa se zagotavlja polno plačilo zdravstvenih storitev v okviru javne zdravstvene mreže.

Na področju kmetijstva je med drugim predvideno nadomestilo za prejemnike subvencij v perspektivi do leta 2020 ter povračilo trošarine, za tiste, ki so izvajali kmetijsko in gospodarsko dejavnost, predviden je tudi zakup nadomestnih zemljišč. Predvideno je, da se šteje domneva zakonitosti objektov, ki bodo v Sloveniji, vpis v zemljiško knjigo, predvsem gre tukaj za območje Drage. Predvidena je tudi finančna pomoč posameznikom, ki želijo izbrati prebivališče v Sloveniji, je še dejala.

Ta zakon je bil v celoti pripravljen na podlagi potreb, ki so jih izrazili prebivalci. Žal nekaterih stvari, teh je zelo malo, ne moremo uresničiti, bomo pa takoj, ko bo zakon sprejet, ponovno šli do prebivalcev in se z njimi individualno pogovorili, je še dejala v odgovoru na vprašanje.

Zakon o morskem ribištvu po njenih besedah omogoča izdajanje dovoljenj in uresničevanje zgodovinskih pravic, ki so jih imeli slovenski ribiči pred samo razsodbo.

Cilj: sprejetje do konca leta
Zunanji minister Karl Erjavec je v torek povedal, da si želijo, da bi zakoni v državni zbor prišli v svežnju in da bi jih DZ čim prej obravnaval. "Cilj je, da so sprejeti do 29. decembra," je po srečanju koalicije povedal Erjavec.

Vrsta zakonov je po Erjavčevih navedbah tehnične narave, a jih je treba sprejeti, da se lahko uveljavi arbitražna odločba.

Minister je pojasnil, da bo večji del arbitražne razsodbe Slovenija lahko uveljavila sama. Slovenija si sicer želi, da bi sodelovala tudi Hrvaška, njeno sodelovanje pa bo po presoji Erjavca slej ko prej potrebno, zlasti v tistih delih razsodbe, kjer arbitražno sodišče napotuje k skupnim rešitvam.

Poleg interventnega zakona so bili na vladi tudi predlog zakona, ki na novo v skladu z arbitražno odločbo določa državno mejo, zakon o evidentiranju nepremičnin in zakon o morskem ribištvu. Skupno naj bi bilo zakonov osem.

Vlada bi lahko že danes obravnavala tudi osnutke drugih predpisov - največ jih je s področja ministrstva za okolje in prostor, nekaj pa tudi s področja ministrstev za pravosodje, infrastrukturo in gospodarstvo. Kot je pred dvema tednoma povedala generalna sekretarka vlade Kozlovičeva, naj bi bili tudi ti osnutki predpisov sprejeti do konca tega meseca.

Odnosi Cerar - Plenković
Na novinarsko vprašanje, ali je zadnje povabilo premierja Mira Cerarja hrvaškemu kolegu Andreju Plenkoviću znak popuščanja slovenskih stališč, je Kozlovičeva dejala, da ne gre za popuščanje.

Slovenija ostaja pri stališču, da je treba razsodbo arbitražnega sodišča v celoti uveljaviti, tako kot je razsojeno, si bo pa ves čas prizadevala za dialog o skupni uveljavitvi s Hrvaško, je še dejala.

Hrvaška ribiča skušala širiti školjčišče
V Piranskem zalivu se je danes sicer zgodil nov incident. Po navedbah slovenske policije, ki je posredovala, sta dva hrvaška državljana poskušala širiti školjčišče v slovenskem morju.

Ob preverjanju okoliščin so ugotovili, da osebi za postavitev dodatne vrste v nasadu školjk nista imeli soglasja slovenskih pristojnih organov.

V bližini je bilo tudi plovilo hrvaške policije, slovenski policisti so izrekli opozorilo osebam na čolnu in hrvaškim policistom, da so v slovenskem morju, in obvestili pristojni okoljski inšpektorat.

Od razglasitve razsodbe arbitražnega sodišča, ki je določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško, je slovenska policija po navedbah virov v Piranskem zalivu obravnavala več kot 300 spornih dogodkov.