Na ministrstvu za zunanje zadeve so povedali, da je postopek pred arbitražnim sodiščem zaupen, zato ga ne morejo komentirati. Foto: BoBo
Na ministrstvu za zunanje zadeve so povedali, da je postopek pred arbitražnim sodiščem zaupen, zato ga ne morejo komentirati. Foto: BoBo
false
Predvidoma bo arbitražno sodišče razsodilo v prvi polovici prihodnjega leta. Foto: BoBo

Hrvaška je to zavrnila, Slovenija pa je odgovorila, da je svoja stališča celovito predstavila že v zagovoru junija 2014, a ob tem dodala, da je na dodatni ustni obravnavi pripravljena sodelovati, če jo sodišče ocenjuje kot potrebno, danes poroča Dnevnik, ki se sklicuje na neimenovane vire.

Nekateri sicer po navedbah časopisa omenjeno potezo arbitražnih sodnikov razumejo kot logično posledico njihove odločitve letos poleti, da nadaljujejo delo.

Drugi medtem ocenjujejo, da je arbitražno sodišče Hrvaški želelo dati še eno priložnost, da se ponovno vključi v arbitražni postopek, oziroma poizvedeti, ali je nova vlada hrvaškega premierja Andreja Plenkovića spremenila stališče do arbitraže. Nova hrvaška vlada odnosa do arbitraže ni spremenila.

Na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) so povedali, da je postopek pred arbitražnim sodiščem zaupen, zato ga ne morejo komentirati. Dnevnik je neuspešno skušal pridobiti komentar tudi od zunanjega ministra Karla Erjavca, navedb ni želelo komentirati niti stalno arbitražno sodišče v Haagu, ki deluje kot registrator arbitražnega sodišča.

Afera s prisluhi
Hrvaška je izstopila iz arbitražnega postopka in napovedala odstop od arbitražnega sporazuma po lanski objavi prisluhov pogovorov slovenskega arbitra Jerneja Sekolca in slovenske agentke Simone Drenik. Takšni pogovori so po pravilih arbitraže prepovedani.

Arbitražno sodišče je naknadno presodilo, da kršitev ni vplivala na arbitražni postopek do te mere, da bi ga morali ustaviti. Zato je junija letos napovedalo, da bo nadaljevalo delo in razsodilo o meji. Predvidoma se bo to zgodilo v prvi polovici prihodnjega leta.

Kot še poroča časopis, naj bi Sekolca in Drenikovo posneli člani nemške obveščevalne službe BND. Z dokazi o tem naj bi namreč po besedah neimenovanih virov razpolagala osrednja civilna obveščevalno-varnostna služba Sova. Informacije pa so za Dnevnik potrdili tudi nekateri agenti Sove.

Nemški agenti naj bi tesno sodelovali z ameriškimi obveščevalci, ki so vlogo pri omenjenih posnetkih že zanikali. Dnevnikovi viri iz ene izmed tujih obveščevalnih služb pa opozarjajo, da je nemške agente k predaji prisluhov nagovoril del slovenske opozicije.