Slovenija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.9 od 45 glasov Ocenite to novico!
Avstrija, zastava
Poziv k notifikaciji avstrijske državne pogodbe so v DZ vložili Društvo državnih svetnikov, Društvo slovenskih pisateljev, Zveza društev general Maister, Društvo TIGR Primorske, Društvo za ustavno pravo Slovenije, Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, Ljubljansko pravniško društvo, Društvo Forum 21, Zavezništvo za notifikacijo ADP in nekateri drugi. Foto: Pixabay
       Predsednik avstrijskega parlamenta je celo dejal, da je večina Slovencev srečnih, da niso nasledniki nekdanjega komunističnega režima. In ta ideološka podstat je bila očitno simpatična tudi za nekatere slovenske politike, ki potem niso notificirali pogodbe.       
 Ivan Kristan o ideoloških vzgibih
false
Če bi kaj dali na čast in ponos države, bi ADP notificirali že zdavnaj, je na novinarski konferenci poudaril Ivan Kristan. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
false
Rudi Vouk upa, da se bo omahovanje slovenske politike vendarle končalo. Foto: BoBo
       Občutek imam, da je avstrijski odnos do Slovenije nekoliko paternalističen in da se Slovenija proti Avstriji vede zelo ubogljivo, in to ne samo kar zadeva nasledstvo po ADP-ju, ampak tudi v raznih drugih zadevah. Kaj je razlog in ali so to še posledice avstrijske pomoči pri osamosvajanju, je težko reči, dejstvo pa je, da je bila že cela vrsta ugodnih trenutkov, da bi se zadeva razčistila, zamujenih. To je bilo na primer ob osamosvojitvi, ob vstopanju v EU ter ob sprejemanju nove avstrijske zakonodaje leta 2011. Bojim se, da bo, če se bo omenjeno 'cincanje' nadaljevalo še nekaj let, ta vlak dokončno odpeljal.       
 Rudi Vouk o 'cincanju' politike
false
Češka je ob nasprotovanju Avstrije notificirala ADP leta 2004. Odnosi med državama se niso poslabšali. Foto: Pixabay
       Z našega vidika je problem v prvi vrsti 7. člen avstrijske državne pogodbe, natančneje njegov tretji odstavek, v katerem so zapisana določila o dvojezični topografiji in o dvojezičnem uradnem jeziku. Na tem področju je namreč Avstrija sprejela leta 2011 takšno ureditev na ustavni ravni, da se mi, slovenska manjšina na Koroškem, notranjedržavno na člen 7. ne moremo več sklicevati.       
 Rudi Vouk o avstrijskem ustavnem zakonu
Avstrija, Slovenija
Za manjšino na avstrijskem Koroškem je pomemben 7. člen ADP-ja, ki govori o pravicah manjšine. Avstrija ga vse do danes ni zadovoljivo izpolnila. Foto: BoBo

Dodaj v

Avstrijska državna pogodba: "Cincanje slovenske politike je najslabša možna rešitev"

"Slovencem na obeh straneh meje velja malo več poguma"
18. maj 2017 ob 17:03
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Občutek imam, da je avstrijski odnos do Slovenije nekoliko paternalističen in da se Slovenija vede zelo ubogljivo," je na vprašanje, zakaj je Češka notificirala pogodbo, Slovenija pa ne, dejal Rudi Vouk.

Avstrijska državna pogodba (ADP), ki je leta 1955 ponovno vzpostavila današnjo Avstrijo, je bila za Jugoslavijo in je zdaj za Slovenijo pomembna, saj 5. in 7. člen določata meddržavno mejo ter pravice slovenske manjšine. "Če Slovenija ne notificira ADP-ja, nima nobene možnosti, da bi kar koli problematizirala glede določb v njem," je uvodoma na novinarski konferenci ob predstavitvi že drugega poziva državnemu zboru (DZ) za notifikacijo ADP-ja dejal ustavni pravnik in eden od glavnih pobudnikov notifikacije Ivan Kristan.

"Najbolj tragično se je to pokazalo leta 2005, ko je na Dunaj prišla slovenska parlamentarna delegacija, ki se je želela v avstrijskem parlamentu pogovarjati o položaju slovenske manjšine v Avstriji na podlagi 7. člena, predsednik avstrijskega parlamenta pa je zgolj odvrnil: 'Vi nimate kaj s 7. členom, ker Slovenija ni pravna naslednica Jugoslavije," je spomnil Kristan in dodal, da je takšno pravno stališče točno in da ga politiki poznajo.

"Predsednik avstrijskega parlamenta je celo dejal, da je večina Slovencev srečnih, da niso nasledniki nekdanjega komunističnega režima. In ta ideološka podstat je bila očitno simpatična tudi za nekatere slovenske politike, ki potem niso notificirali pogodbe," je sklenil. Če bi kaj dali na čast in ponos države, bi notificirali takoj naslednji dan, je bil Kristan kritičen do slovenske politike.

Kristan je med predstavitvijo v DZ-ju poudaril tudi pereč problem tajnosti dokumenta, ki govori o tem, zakaj Slovenija ni notificirala pogodbe. Sam je namreč večkrat poskusil dobiti vpogled v dokumente, a neuspešno. "Edina pot, da se ta gordijski vozel preseka, je uporaba zakona o dostopu do javnih informacij," je dodal. Ob robu novinarske konference je bilo mogoče slišati neuradna ugibanja, da gre morda za tihi dogovor slovenske diplomacije bodisi neposredno z Avstrijci ali pa z Brusljem.

Večkrat se omenja tudi domnevno posledično poslabšanje odnosov med državama, a glede na izkušnje Češke, ki je ADP ob protestu Avstrije notificirala leta 2004, je strah odveč, saj bi težko rekli, da so se odnosi med državama poslabšali. Kaj torej čaka slovenska politika?

Pravnik, politik ter borec za pravice slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem Rudi Vouk je v pogovoru za MMC najnovejši poziv DZ-ju za notifikacijo ADP-ja pospremil z besedami, da Slovencem na obeh straneh meje manjka malo več poguma. "Cincanje" slovenske politike bi se vendarle že lahko končalo, je prepričan.

Več preberite v intervjuju spodaj.


Zakaj je slovenska notifikacija ADP-ja pomembna? Kaj bi sploh prinesla slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem?
Z našega vidika je problem v prvi vrsti 7. člen avstrijske državne pogodbe, natančneje njegov tretji odstavek, v katerem so zapisana določila o dvojezični topografiji in o dvojezičnem uradnem jeziku. Na tem področju je namreč Avstrija sprejela leta 2011 takšno ureditev na ustavni ravni, da se mi, slovenska manjšina na Koroškem, notranjedržavno na člen 7. ne moremo več sklicevati. Gre za ureditev, ki manjšini ne zagotavlja pravic iz tega člena, saj je bolj restriktivna.

Edini, ki bi se lahko na ta člen še sklicevali, so tako zgolj drugi podpisniki ADP-ja, a Francozi, ZDA ali Rusi se gotovo ne bodo. Slovenija je edina, ki bi se lahko upravičeno sklicevala na 7. člen in zahtevala od Avstrije njegovo izpolnjevanje. Prvi pogoj po moji oceni, da bi Slovenija kaj takega lahko storila, pa je prav notifikacija nasledstva ADP-ja po Jugoslaviji. Tako bi pokazala, da ima to pravico.

Slovensko zunanje ministrstvo zdaj argumentira, da to niti ni potrebno, ker Avstrija priznava interes Republike Slovenije glede slovenske manjšine na Koroškem. To bi bilo tudi v redu, a potem bi Slovenija morala ob kakšni priložnosti dejansko povzdigniti glas in povedati, da po njeni oceni določilo 7. člena ni izpolnjeno. Ne vem, kaj se dogaja za zaprtimi vrati, ali so tam morda komu kaj rekli, ampak v javnosti tega od slovenske politike še ni bilo slišati.

Kaj sledi, če Slovenija nadaljuje svojo pasivnost?
Nam so zdaj zavezali roke, Slovenija pa bi lahko notificirala nasledstvo in Avstrijo spomnila na 7. člen. Če slovenska politika ne bo naredila nič, je problematično to, da ima mednarodno pravo lastnost, da velja samo toliko časa, dokler se uporablja, v nasprotnem primeru pa po sili navade po določenem času stopi iz veljave. Če bo Slovenija še naprej molčala, se bo Avstrija lahko enkrat v prihodnosti postavila na stališče, da je to določilo 7. člena obsoletno. Via facti je stopilo iz veljave in zdaj velja to, kar piše v avstrijski ustavi in da so to vsi vzeli na znanje.

Kaj pravite na mnenja, da se ima Slovenija po mednarodnih pogodbah za avtomatično naslednico Jugoslavije in s tem članico ADP-ja in da notifikacija zato ni potrebna?
S tem se ne strinjam čisto. Če bi to dejansko bilo tako – zakaj potem enostavno ne notificirajo pogodbe? V tem primeru bi šlo zgolj za sporočilo dejstva. In zakaj potem bojazen, da bi Avstrija nervozno reagirala? Ravno dejstvo, da Avstrija notifikaciji nasprotuje, kaže, da pri tem ni nekega avtomatizma in da bi bil potreben aktivni korak. Še zlasti glede določil glede slovenske manjšine – kdo drug kot Slovenija pa bi bil lahko naslednik? Res so vse države naslednice Jugoslavije nekako vstopile v pravni položaj, ki ga je prej imela Jugoslavija, a težko bo kdo resno trdil, da sta zdaj Srbija ali pa Kosovo zaščitnici koroških Slovencev.

Kako bi komentirali najnovejši poziv slovenskemu državnemu zboru, naj vendarle notificira avstrijsko državno pogodbo?
Mislim, da je poziv še kako na mestu, oziroma čas bi bil, da se Slovenija končno izreče in jasno pove, da ne bo notificirala ADP-ja, ker se ji ne zdi potrebno, in hkrati pove, da Slovenija meni, da določila 7. člena niso zadovoljivo uresničena. Druga možnost je, da se opogumi in končno notificira pogodbo. Najslabše, kar se lahko zgodi, pa je to, kar se dogaja že vrsto let, in sicer da Slovenija ob tem vprašanju enostavno molči.

Mislite pri tem na pregovorno "cincanje" slovenske politike?
Tako je. To "cincanje" je najslabša možna rešitev.

Češka je ADP ob nasprotovanju Avstrije notificirala že leta 2004, nekega poslabšanja odnosov med državama to ni povzročilo. Zakaj mislite, da se slovenska politika tako obotavlja? Česa se bojijo?
Občutek imam, da je avstrijski odnos do Slovenije nekoliko paternalističen in da se Slovenija proti Avstriji vede zelo ubogljivo, in to ne samo kar zadeva nasledstvo po ADP-ju, ampak tudi v raznih drugih zadevah. Kaj je razlog in ali so to še posledice avstrijske pomoči pri osamosvajanju, je težko reči, dejstvo pa je, da je bila že cela vrsta ugodnih trenutkov, da bi se zadeva razčistila, zamujenih. To je bilo na primer ob osamosvojitvi, ob vstopanju v EU ter ob sprejemanju nove avstrijske zakonodaje leta 2011. Bojim se, da bo, če se bo omenjeno "cincanje" nadaljevalo še nekaj let, ta vlak dokončno odpeljal.

Zakaj Avstrija tako odločno nasprotuje notifikaciji ADP-ja?
Avstriji ni všeč, da ima še vedno opraviti z mirovno pogodbo, ki omejuje avstrijsko suverenost. Z avstrijskega vidika razumem, da poskušajo odstraniti vse, kar bi v kakršni koli obliki omejevalo njihovo suverenost. Kot avstrijski državljan bi imel celo razumevanje za to, če bi Avstrija vsebinsko storila vse, kar je v pogodbi predvideno, a tega ne stori.

Avstrija želi zadeve notranjedržavno urejati, kot je to naredila s področjem topografije in uradnega jezika z ustavnim zakonom (leta 2011), a to ni bilo v skladu z zahtevami 7. člena. Za nas kot manjšino je bistveno, da se slej ko prej nekdo sklicuje na to, da mednarodno pravno velja za nekaj drugega in da je treba to ustrezno popraviti.

Zasledil sem pomislek, da bi notifikacija ujezila Avstrijce, kar bi posledično manjšini prej otežilo življenje kot kaj drugega …
Za takšne poglede nimam nobenega razumevanja, ker ravno to je tisti način politike, ki nas je venomer oviral. Da smo se iz strahu, da bi nekoga ujezili, odpovedali temu, onemu in tretjemu. Potem se ni treba čuditi, da je stanje takšno, kakršno je. Slovencem na obeh straneh meje velja malo več poguma. Če se nekdo boji sklicevati na svoje pravice zato, ker bi nekoga ujezil, je to tako, kot da teh pravic sploh ne bi imel.

Bi dodali kakšno misel za konec?
Lepo bi bilo, če bi dobili iz Slovenije končno neko odločitev, saj je ta diskusija o nasledstvu neke vrste virtualna diskusija. Diskutirajo o nasledstvu, namesto da bi spregovorili o vsebini, ta je bistvena, ne pa to, ali se neki formalni akt izvede ali ne.

Gorazd Kosmač
Prijavi napako
Komentarji
velenjcan
# 18.05.2017 ob 17:27
Slovenci smo si v zgodovini sami napravili vsaj toliko škode kot naši sovražniki.
Henrik
# 18.05.2017 ob 17:17
Še en sijajni uspeh naših diplomacij (sedaj na čelu z Erjavcem). Važni so vikendi na hrvaškem, osebni položaj in denar, slovenski državni interesi so pa nekje na 83. mestu.
Pussy_Slayer_XxX
# 18.05.2017 ob 17:31
Če bi kaj dali na čast in ponos države, bi notificirali takoj naslednji dan, je bil Kristan kritičen do slovenske politike.

Tako ravnajo dostojanstveni državniki v žlahtnih Državah. Roko na srce, mi takšnih ljudi trenutno ne premoremo.

Žal.
brane37
# 18.05.2017 ob 17:18
Hlapci za hlabce rojeni(Cankar)
hehet
# 18.05.2017 ob 17:47
Ljudje se pritožujejo, a za slovensko diplomacijo so take poteze zgolj sledenje tradiciji njihovih prednikov, ki so izgubili Koroško, podpisali rapalsko pogodbo, izgubili Trst, Istro, Gorico, naposled Savudrijo, duhovni dediči so na dobri poti da izgubijo še Piranski zaliv, nikdar niso pritisnili na Italijo zaradi fašističnega nasilja, nikdar se niso zares zavzeli za Korošce (ne boste verjeli, Ljubljana, ampak vi ste glavni krivci da so leta 1920 glasovali proti Jugi), niti ko je po treh dolinah strašil Haider, nazadnje so ugotovili da so izgubili že vse ozemeljske in večje diplomatske bitke, ter se specializirali za izgubljanje zaščitenih vin, vprašanje je samo kaj sledi.

Oddahnili se bomo šele, ko jim bo končno uspelo izgubiti lastna delovna mesta.
Navadvip
# 18.05.2017 ob 17:14
To je treba sprejeti TAKOJ!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
mihael1
# 18.05.2017 ob 17:56
Zanimivo , da so vse slovenske vlade cincale okoli tega vprašanja in si prav nobena ni upala to postaviti na dnevni red in to vključno z nacionalistično desnico.

Skrajni čas , skrajni čas!
OMNIC
# 18.05.2017 ob 19:49
Mi lahko nekdo pove, kdaj se je opozicija (sedanja) opredelila glede ADP? Kdaj je zahtevala, da se jo mora notificirati? Vem pa, kdaj se je (sedanja) opozicija zavzela za Thompsone in podobne osebke.
Obenem opažam, da se slovenska (sedanja) opozicija brati z najbolj črnimi črnosrajčniki na Hrvaškem. Eni drugim štango držijo. Na primer zdaj: kljub številnim PREPOVEDIM koncertov zadrtega "Za dom spremni" po vsej Evropi (!) naša (sedanja) opozicija brani ta koncert in trdi, da je prepoved ideološko pogojena?! A ZAHTEVANJE, da je koncert, pa ni ideološko pogojena?
gozdar1
# 18.05.2017 ob 19:42
Slovenija je za avstrijsko politiko priročna (majhna, neodločna,večvrednostni kompleks,..) in bolj ko bodo v avstriji pridobivali populisti bolj ga bo "nasrkala" slovenija.
Druga stvar smo slovenci sami, dva slovenca trije prepiri,s pranjem umazanega perila in tožarjenjem po tujini si sami delamo medvedjo uslugo.
bb33
# 18.05.2017 ob 18:27
Kaj naša politika čaka ? Za razliko od hrvaške politike, roko na sre, spoštujem, ker bluzijo in serjejo, sam vsaj nekej delajo, kpa naši ? Še to kar nam dejansk opripada ne bi vzeli, hvala vlada. Potem vprašanje zakaj mladi odhajajo v druge države ? A je čudno ?
firtoh
# 18.05.2017 ob 18:26
Mene zanimajo tisti skrivnostni dokumenti.Najbrž takšna katastrofa kot Oglejski sporazum,zaradi katerega je letel Peterle
aktivist
# 18.05.2017 ob 18:01
Predsednik avstrijskega parlamenta je celo dejal, da je večina Slovencev srečnih, da niso nasledniki nekdanjega komunističnega režima. In ta ideološka podstat je bila očitno simpatična tudi za nekatere slovenske politike, ki potem niso notificirali pogodbe.

Hvala Lojze Peterle.
aktivist
# 18.05.2017 ob 17:58
Recite hvala Lojzetu, ker jo je skoraj sprejel pa si je potem premislil češ, da je komunistična pogodba.
dopisnik
# 18.05.2017 ob 17:41
Predsednik avstrijskega parlamenta je celo dejal, da je večina Slovencev srečnih, da niso nasledniki bivšega komunističnega režima.

Bilo bi super, če bi bilo res. Vendar Slovenija je pravna naslednica( ena od šestih) bivše komunistične Jugoslavije. Tudi to, da tovariš Ivan Kristan (in še nekateri drugi tovariši) to aktualizirajo šele sedaj, ko so vendar bili 'na oblasti' 20 let, je malo čudno.

Sicer pa , mislim, da je treba ADP notificirati!
sjefrojkaf
# 18.05.2017 ob 22:13
ADP nosi v sebi nekaj, kar desničarjem na Slovenskem gre še kako v nos in sicer de facto priznanje da smo zmagovalci druge sv.vojne in da so bili koroški partizani skorajda ključni za nastanek Avstrije kot jo definira ADP, namreč z njihovim odprorom Avstrija ni bila več obravnavana kot izključno del rajha, zato so bile pogajalske iztočnice nekoliko drugačne. Ampak to niti ni ključno, ključno je , da bi se morala Slovenija kot suverena država po notifikaciji začeti tudi obnašati kot del zmagovite koalicije, to pa se , kot vemo, nikoli ni. Zakaj ne, je tudi jasno.
V tem verjetno tudi tiči zajec in tisto znano Peterletovo zavračanje notifikacije. ADP v resnici odkriva znano (tragično) nrav Slovencev - kar je rekel "rdeč" zavrača "črn" in obratno, cena ni važna.
fulgur
# 18.05.2017 ob 17:55
tu dam pa kristanu prav
garmond
# 18.05.2017 ob 21:08
Največja krivda v tej zadevi leži na prvi demosovi vladi in njenem takratnem predsedniku Peterletu.
m72
# 18.05.2017 ob 18:35
"Zato ker smo hlapci, ki bodo naredili vse, da stara garda ostane na oblasti!"

Kdo je ta "stara garda"? Odsamosvojitelji?
samburin
# 18.05.2017 ob 18:29
Politikiso nas še enkrat več prodali ampak večina tega še ne ve!
Do Brasil
# 18.05.2017 ob 18:52
Mimo manjsinskih vprasanj so pozabili so povedati, da brez sprejetja ADP tudi nasa SEVERNA MEJA NI DOLOCENA in da tudi nismo podpisali mirovni sporazum z Avstrijo - torej bi bili se vedno v vojnem stanju
abcabc
# 18.05.2017 ob 18:35
Če slovenska politika ne misli začeti delati za slovenske interese, se bojim, da bo na avstrijskem koroškem spet pokalo. In kaj dela opozicija? Vse tiho. Sramotna beda od bede. Jaz bi samo na tem vprašanju politično sesul katerokoli vlado. Hlapci! Vse presrano. Pa stiskajo zobe, samo da bodo še naprej vozili prek Kopra pa da ja ne bo kdo koga grdo pogledal.
svatne
# 18.05.2017 ob 21:20
Notifikacija - česa? Beremo "...za notifikacijo astrijske državne pogodbe (ADP)." Pogodba, na katero se je v zvezi s položajem državljanov Republike Avstrije slovenskega maternega jezika (Austrian nationals of the Slovene and Croat minorities in Carinthia, Burgenland and Styria shall enjoy the same rights on equal terms as all other Austrian nationals, including the right to their own organizations, meetings and press in their own language) sklicevati, nosi naslov (original v angl., ruskem, francoskem in nemškem jeziku):

Angl.:
STATE TREATY1 FOR THE RE-ESTABLISHMENT OF AN INDEPENDENT AND DEMOCRATIC AUSTRIA.
SIGNED AT VIENNA, ON 15 MAY 1955

Slovensko:
Državna pogodba o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije, podpisan na Dunaju 15. maja 1955)

To je mednarodna pogodba, ki so jo sestavile zavezniške zasedbene sile v Avstriji: ZDA, ZSSR, Francija in Združeno kraljestvo in so jo slovesno podpisale v palači Belvedere 15. maja 1955. Avstrija se je s podpisom zavezala spoštovati postavljene pogoje in s tem znova postala neodvisna demokratična država znotraj državnih meja iz leta 1938. Pogodba je začela veljati 27. julija 1955.
(Avstrijsko poimenovanje ADP - ki ga tukajšnji internacionalno pravni analfabeti vdano povzemajo... - je primitivna manipulacija, katere namen je ustvariti vtis, da gre za neko pogodbo, ki jo je sestavila Avstrija in jo dala v podpis zmagovitim zaveznikom. Seveda so vsebina pogodbe skoraj izključno ostri pogoji, ki jih je morala Avstrija sprejeti, če je hotela, da se njena državnost in neodvisnost obnovi!)

Ko je jasno, za katero in kakšno mednarodno pogodbo gre, pride na vrsto zadeva z notifikacijo.
Kot ena od zmagovalcev nad nacifašizmom, je bila pri tej pogodbi udeležena tudi SFRJ. Še posebej pa tudi kot nosilka državnopravnih upravičenj v zvezi s položajem v pogodbi navedenih manjšin na Koroškem in Štajerskem, kar je bila kot pravna naslednica države, ki je nastala z združitvijo "zemalja države SHS (torej slovenskih dežel Primorske, Krajnske in pretežno s Slovenci poseljenih delov Koroške in Štajerske - teritorij med Dravo in Rabo je določil Trianon kasneje) s Kraljevino Srbijo".
Kakor so z združitvijo 1.12.1918 ("ujedinjenje") upravičenja prešla na novonastalo državo, bi se z razdružitvijo - osamosvojitvijo 26.6.1991 avtomatično vrnila slovenskim deželam. Notifikacija bi bila le formalnost.
Žal pa je bila "osamosvojitev" 26.6.1991 le navidezna. V praksi je tukajšnja politika ravnala, kot da se je od SFRJ odcepila socialistična republika Slovenija, in je dejansko stanje stvari - osamosvojitev "zemalja države SHS", ki so leta 1918 sestavile kasnejšo Jugoslavijo - preprosto ignorirala, četudi so glasovi iz Beograda: "poberite se že enkrat", pa tudi mnogi dokumenti - tudi ustavnopravnega značaja (npr. TUL) - o dejanskem stanju stvari glasno pripovedovali.
Ker je tukajšnja zunanja politika odločno tajila tukaj navedeno dejansko stanje stvari in ravnala, kot da gre za odcepljeni del teritorija SFRJ, je bil odziv Dunaja pričakovan. Če kdo, potem je Dunaj vedel, kaj je nastalo hkrati z Avstrijo - zvezo dežel s pretežno nemško govorečim prebivalstvom - skoraj istočasno. "Avstrijske" dežele so svojo zvezo razglasile na podlagi Manifesta (16.10.1918) dne 21. oktobra 1918, "slovenske" pa na isti ustavnopravni podlagi dne 31.10.1918. Razlika je nastala potem, ko so "Avstrijci" svojo zvezo dali na pogajalsko mizo v Parizu, "slovenski politiki" pa so uresničeno "Zedinjeno Slovenijo" utajili ne le tujcem, tudi samim sebi, jo popolnoma ignorirali, in se pod strgano zagrebško plahto (nobenega državnopravnega upravičenja Zagreb ni imel - šlo je za s strani antantne zmagovalke Srbije okupirani teritorij premagane Kraljevine Ogrske!) kot brezpravno "pleme" udinjali Beogradu. Pomagalo ni niti dejstvo, da je bil srbski regent, če je hotel dokument o "ujedinjenju" narediti verodostojen in veljaven, prisiljen spremeniti zagrebško dikcijo "Država SHS" v "Zemlje države SHS"!!! Na ta način je dokumentirano dejansko stanje stvari: S Srbijo so se "ujedinile" ZEMLJE - torej DRŽAVE - SHS, ne pa neka plemena ali celo Zagreb, ki kot rečeno ni imel nobene internacionalno pravne subjektivitete, kaj šele te vrste upravičenja. Pritihotapil se je za paravanom državnih svetov slovenskih dežel, ki so bile subjekti internacionalnega prava. Zagrebu (in seveda tudi Bratislavi npr. - Zato so morali Slovaki pod "češko marelo" - kakor bi Zagreb moral pod "jugoslovansko", ne pa da je še izsiljeval...) pa suveren Karel v svojem Manifestu ničesar od tega ni mogel podeliti, saj je bila Ogrska unitarna, enovita, celovita in nedeljiva država. Temu dejstvu se je Karel zavezal s prisego ob kronanju. Prisego bi kršil, če bi tudi Zagrebu (in Bratislavi) priznal pravice, ki so šle slovenskim deželam - državam.
Dunaj je torej natančno vedel, kako je nastala SFRJ. Vedel je, da se z osamosvojitvijo tistega, kar je leta 1991 razpadajočo balkansko državo sestavilo, državnopravna upravičenja vračajo prvotnim nosilcem. (Cuius est instituere, eius est abrogare!) Toda Republika Slovenija je nastopala kot bivša jugoslovanska socialistična republika, ki se je v okviru znotrajjugoslovankih medrepubliških administrativnih razmejitev odcepila od SFRJ - pravzaprav od jugoslovanske republike Hrvatske, kar je na ves glas pripovedovalo ravnanje Ljubljane - posebej v zvezi z določitvijo poteka državne meje. To je Dunaju še kako ustrezalo in avstrijski politiki niso zamudili nobene priložnosti, da so slovenskim pokroviteljsko navrgli, da Slovenija ni naslednica SFRJ. In imeli so - in imajo - prav. Tudi - in še posebej - na področju internacionalnega prava velja temeljno načelo "non bis in idem". Ali je Republika Slovenija osamosvojeni subjekt internacionalnega prava, ki je pod imenom "ZEMLJE države SHS" s Srbijo sestavil Jugoslavijo, ali pa je odcepljeni, brezpravni del SFRJ, imenovan "jugoslovanska republika Slovenija". Veljati more le eno ali drugo. Ker je ljubljanska internacionalna pravna stroka v popolnem nasprotju z dejanskim stanjem stvari vehementno ravnala in predavala v smislu odcepljene jugoslovanske republike (kakršna je bila npr. Hrvatska in druge republike in pokrajine), je Dunaj z zadovoljstvom to sprejel in Sloveniji odrekel vsakršno upravičenje iz naslova SFRJ.
Kakršna koli notifikacija Državne pogodbe o Avstriji je popolnoma brezpredmetna, dokler Republika Slovenija ne prizna in ne razglasi še vedno obstoječega - nikoli odpravljenega - dejanskega stanja stvari: Da so 1.12.1918 kasnejšo Jugoslavijo sestavile slovenske dežele in Kraljevina Srbija, in da so se te iste slovenske dežele dne 26.6.1991 pravno korektno in veljavno osamosvojile - iz zveze izstopile s teritorijem, državnimi mejami, državljani in oblastjo. Kar pomeni, da s seboj nosijo vso dediščino, ki so jo v zvezo prinesle ali so jo v času trajanja zveze ustvarile/pridobile.
Ker je glede na načela in pravila internacionalnega prava SFRJ postala deležnik - nosilec določenih upravičenj na podlagi Državne pogodbe o Avstriji in dejstva, da je združevala upravičene slovenske dežele, so z osamosvojitvijo slovenskih dežel z njimi odšla tudi upravičenja. Seveda pod pogojem, da Republika Slovenija dejansko stanje stvari prizna in uveljavi.
Razglasitve zveze slovenskih dežel dne 31.10.1918 nikoli nihče ni odpravil. Z razglasitvijo osamosvojitve in upoštevajoč dikcijo poglavja II Temeljne ustavne listine, se je internacionalno pravno stanje stvari, kakršno je nastalo dne 31.10.1918, znova vzpostavilo.
A kakor so mešetarji zamešetarili "Zedinjeno Slovenijo" leta 1918, njihovi potomci s početjem nadaljujejo še dandanašnji in dejansko stanje stvari debelo ignorirajo.
Vsako razgrajanje glede notifikacije Državne pogodbe o Avstriji je zato predrzno zavajanje, dokler ne razglasimo in udejanimo zveze slovenskih dežel. Dokler ignoriramo zgodovinske slovenske dežele - države, dokler zatiramo njihovo/našo identiteto, brezobzirno kršimo temeljno človekovo in državljanovo pravico do lastne domovine in maternega jezika, nas severna soseda upravičeno odpravi z vzvišeno gesto, kot državnopravne diletante in škodljivce, južna soseda pa privoščljivo čaka...(vikendi in trgovčič z orožjem so trdna zagotovila!).
Ivo Lola
# 18.05.2017 ob 18:11
Dunajski konjski hlapci.
dopisnik
# 18.05.2017 ob 17:43
velenjčan

Ne, vsaj toliko. Več!
tone7
# 18.05.2017 ob 22:19
Jugoslavija je bolje skrbela za slovence v tujini. Današnja "demokratična in suverena" Slovenija v 26 letih glede zamejskih slovencev ni naredila nič
gorenc007
# 18.05.2017 ob 22:06
seveda cincajo saj iščejo korist najprej zase.............saj še nobeden do dons ni nič naredu za slovenijo in slovence, razprodaja na vseh področjih............
Aeda
# 18.05.2017 ob 22:17
@brane37 "Hlapci za hlabce rojeni(Cankar)"
---------------------------------------------------------
Boste naredil kaj veči, kot citirali Cankarja? To citiranje je ANONIMNO ponavljanje; od tega ponavljanja ne bo NOBENE posledice, kaj šele koristi.
NAREDITE KAJ! Takoj se vam bomo pridružili!
Grešnica
# 18.05.2017 ob 19:42
rangerno1,

samo dopolnim: zapufala nas je za dodatno milijardo, obdržala povišan DDV, dvignila plače v JS ter zignorirala stališča slovenjskega naroda pred Brusljem.
vranek
# 18.05.2017 ob 21:48
Opozicija hrepeni po ustaskih napevih unga umazanga hrvata. Pahor ali imas mnenje? Ha ha-mater sem optimist, res.!!! Katastrofa.
Dr. Kumrovec
# 18.05.2017 ob 19:05
Naloga države je da zaščiti nacionalne interese! Komu je to cincanje v interesu? Če bi imeli pametno državo, bi ta nemudoma oblikovala ustrezen akcijski načrt za oblikovanje agende. Razumem, da se desničarji nočejo zameriti Avstriji, ampak to je že preveč!!
ciracara
# 18.05.2017 ob 18:39
Slovenski politiki, to so največji krvosesi in najprej je potrebno naredi nekaj, da bodo v politko prišli samo še ljudje, ki radijo delajo za Slovenijo in njene ljudi.

To ni demokracija, da imaš izdajalce, tajkune.. na oblasti.
ciracara
# 18.05.2017 ob 18:31
Slovenija temelji pač na korupciji, hlapčevstu in izkoriščanju tistega, ki se le da! ŽALOST!
HOR
# 18.05.2017 ob 21:15
Ali se nostrificira Avstrijska državna pogodba ali pa Slovenska državna izdaja...
jaka racman
# 18.05.2017 ob 18:17
Dobro vem, da vas večina nemore razumeti. Sem srečen, da sem se rodil in živel v Sloveniji, v Jugoslaviji. Jugoslavija je moja domovina. In nočem nič ne od Avstrije, ne od avstrijcev in nočem nič ne od Italije, ne od italijanov. Sem pa čistokrvni slovenec z zelo, zelo, dolgo slovensko korenino nazaj.
ciracara
# 18.05.2017 ob 18:29
Zato ker smo hlapci, ki bodo naredili vse, da stara garda ostane na oblasti!
vranek
# 18.05.2017 ob 21:45
Od tiste stranke ki hoce moj glas zahtevam notifikacijo avstrijske državne pogodbe. Od SMC do SD zahtevam to! Zacetek postopka pred volitvami. In jasno stalisče našega brezmnenjskega predsednika. Naj vas slisim!
QUENDI
# 19.05.2017 ob 09:32
......bi jo morali podpisati že ob osamosvajanju.....dokaz državotvornosti.......
don_lavtarini
# 19.05.2017 ob 00:42
Boljse bi se pocutil ce nebi prebral tega clanka
samburin
# 18.05.2017 ob 18:31
@ gartnerm
To so korporativni pisci naročenih člankov in ne novinarji.
keka77
# 03.06.2017 ob 13:15
Cinca Marinca... Cerar zelo rad uporablja izraz " moramo dat v razmislek.." in potem to traja in traja in traja... ko bi vsaj dal v "razmislek" veliko prej, bi mogoce se ujeli kaksen vlak...
kocbek
# 19.05.2017 ob 18:09
Ali se zavedate, da nam je sam Avstijec rekel da smo bečki konjušari?
Če se ne, preberite članek še enkrat.
janezbegood
# 19.05.2017 ob 14:07
A je to čudno? Če pa vrhuška, pa naj bo leva ali desna, nima vizije kaj bi z državo. Kakor zapiha veter.
Črnibog
# 19.05.2017 ob 10:36
Zeh, cincanje slovenske politike, raje uporabite drugačno besedo, NESPOSOBNOST!
obelix complicus
# 19.05.2017 ob 09:29
Pravi problem tiči ravno v tem, da se sedanja politika obnaša tako, kot da se je slovenska zgodovina začela leta 41 s partizani in domobranci. To nas tepe na vseh področjih ... od politike, gospodarstva, do mednarodnih odnosov ... da stanja duha v sami državi niti ne omenjam. Zato samo izgubljamo.
Ko bo dotičnim nekdo nabil v glavo, da smo Slovenci tudi kmečki uporniki, Preporodovci, borci za severno mejo ... ... da smo de facto razglasili svojo svojo državo že leta 1918 in ne 1945 ali 1991 ... takrat se bomo lahko začeli resno pogovarjati o meji s Hrvati, o državni pogodbi z Avstrijci ...
Do takrat pa smo obsojeni na eno in isto večno mantro o partizanih in domobrancih.

Največja žalost vsega pa je, da zgodovino 'dotični' zelo dobro poznajo ... ampak se obračajo stran zaradi svojih lastnih političnih in predvsem finančnih koristi. Dokler ne bomo državljani rekli 'konec je' ... do takrat bo trajalo vse tole ... žal.
GUESS
# 18.05.2017 ob 23:12
sjefrojkaf: +++++++++++++
HOR
# 27.05.2017 ob 17:12
...Avstrijska državna pogodba: "Cincanje slovenske politike je najslabša možna rešitev"...

S tem se lahko samo strinjamo. Glede na dosedanje dolgoletno dogajanje izigravanja pravic je pravi pristop samo eden: Nostrifikacija

Drugače pa : Cinca marinca iz tebe ne bo nič...
bleeeee
# 20.05.2017 ob 14:13
hr
bleeeee
# 20.05.2017 ob 14:13
hrm
kotzi
# 19.05.2017 ob 18:32
ja pa jo zdej retificirajte....
božo1
# 19.05.2017 ob 04:33
To bi bilo tudi v redu, a potem bi Slovenija morala ob kakšni priložnosti dejansko povzdigniti glas in povedati, da po njeni oceni določilo 7. člena ni izpolnjeno.

Pri takihle sodbah mi pride, da imamo kaj za pomesti pred svojim pragom. Bi raje povzdignili glas doma in "povedali" kaj piše v Ustavi za slovenskega državljana in ne, da hodimo po pravico na mednarodno sodišče za človekove pravice.
Ja, po tistem zdraharskem povzdigovanjem glasu pa smo itak rekorderji, najbolj brihtni in seveda pametni.
Kazalo