Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz omenja možnost množičnega vračanja prebežnikov v Slovenijo. Foto: EPA
Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz omenja možnost množičnega vračanja prebežnikov v Slovenijo. Foto: EPA
false
Avstrija "vsekakor" lahko zavrne prebežnike na meji, saj bi prišli iz Slovenije, ki je varna država, je dejal Sebastian Kurz. Foto: MMC RTV SLO
Pahor neformalno s hrvaško predsednico

Prav tako je nevzdržno, da je Slovenija prejela manj kot tisoč prošenj za azil, Avstrija pa 90 tisoč, je opozoril avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz, ki je za avstrijski časopis Österreich dejal tudi, da mora Avstrija postaviti meje glede migracij, tudi v primeru tistih, ki bežijo z vojnih območij, ker tudi ti prepotujejo več varnih držav in izključno iz ekonomskih razlogov za azil prosijo v Avstriji, Nemčiji ali pa na Švedskem.

Nedavna odločitev avstrijske vlade o postavitvi zgornje meje števila prosilcev za azil, ki jih lahko Avstrija sprejme, je jasen signal drugim državam, je dejal Kurz. "Nobena država sveta ne more neomejeno sprejemati beguncev," je dodal.

Kurz: Slovenija je varna država
Če se bo prekoračila meja 37.500 prosilcev za azil, ki jo je za letos postavila vlada na Dunaju, lahko Avstrija "vsekakor" zavrne prebežnike na meji, saj bi prišli iz Slovenije, ki je varna država, in so torej izključno iz ekonomskega motiva želeli za azil zaprositi v Avstriji.

Takšen scenarij bi pomenil, da bi se na meji s Slovenijo začelo množično zavračanje prebežnikov, je dejal avstrijski zunanji minister in dodal, da se lansko leto, v katerem je Avstrija prejela 90 tisoč prošenj za azil, ne sme ponoviti.

Na vprašanje, ali bi bili v tem primeru lahko priča neprijetnim prizorom na avstrijskih mejah, je Kurz odgovoril, da se sicer večina prebežnikov vede mirno. "Seveda pa se lahko zgodi, da bodo posamezniki poskušali nasilno posredovati proti policistom in vojakom. V tem primeru lahko sledijo neprijetni prizori," je priznal.
.

Predsednik Borut Pahor se je s hrvaško kolegico Kolindo Grabar-Kitarović nenapovedano sešel na neformalnem delovnem kosilu na gradu Otočec. Pogovarjala sta se prednostno o izzivih, s katerimi se spopada EU zaradi prebežniške krize, so sporočili iz predsednikovega urada.
.
Ob poostrenih ukrepih na mejah, ki so jih začele izvajati nekatere države EU-ja, sta se Pahor in Grabar Kitarovićeva zavzela za tesne in prijateljske odnose z vsemi sosedami, še posebej tistimi na t. i. balkanski poti. V tem kontekstu sta se tudi dogovorila za skorajšnje srečanje trilaterale predsednikov Slovenije, Avstrije in Hrvaške, ki ga bo tokrat gostila Hrvaška. Lani je bilo srečanje treh predsednikov v Logarski dolini.

.
V pogovorih sta se dotaknila tudi skupne regionalne pobude Brdo Brioni, ki bo letos v Bosni in Hercegovini, predvidoma konec maja. Srečanje bo posvečeno nadaljnji integraciji držav JV Evrope v EU in zvezo Nato.

.
Grčija slabo varuje zunanje meje EU-ja
Avstrijski minister Kurz je bil kritičen tudi do Grčije, ki ne naredi dovolj za zaščito zunanjih meja EU-ja. Kurz je pojasnil, da potekajo razprave o tem, kaj storiti z Grčijo, če bo še naprej zavračala pomoč EU-ja za zaščito zunanje meje Unije. Spomnimo, da je avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner v soboto Grčiji zagrozila z začasno izključitvijo iz schengenskega območja.


Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.

Pahor neformalno s hrvaško predsednico