V balonarski nesreči je umrlo šest ljudi. Foto: BoBo
V balonarski nesreči je umrlo šest ljudi. Foto: BoBo
Balonarska nesreča pri Ljubljani
V reševalni akciji je sodelovalo 21 reševalnih ekip. Devet reševalnih vozil je bilo iz reševalne postaje UKC Ljubljana, 12 ekip pa iz sosednih enot nujne medicinske pomoči. Foto: BoBo

Na Ljubljanskem barju se je 23. avgusta lani zgodila balonarska nesreča, v kateri je umrlo šest ljudi, številni izmed 30 potnikov pa so bili hudo poškodovani. Hkrati pa je razkrila številne nepravilnosti na področju komercialnih poletov z baloni v Sloveniji.

Izkazalo se je namreč, da za komercialne polete nihče izmed izvajalcev nima ustreznega operativnega dovoljenja. Agencija za civilno letalstvo je posledično prizemljila balonarje, zmajarje in padalce. Za slovenske balonarje, ki so imeli v lasti okoli 50 balonov, s katerimi so skoraj vsi opravljali tudi komercialne polete, je bil to hud finančen udarec.

"Šlo je za popolno sesutje tržišča, saj smo imeli stoodstotne izgube. Neko podjetje v državni lasti tega najbrž ne bi preneslo, toda ker smo zasebniki, smo nekako 'sčarali'," je povedal vodja balonarske sekcije pri Aeroklubu Ljubljana Avi Šorn.

Balonarji lahko po sprejemu pravilnika o vzletnih mestih in pristajalnih območjih za balone in zračne ladje - v uradnem listu objavljen 2. avgusta -, ki ureja tehnične zahteve za vzletanje in pristajanje balonov, spet opravljajo komercialne polete. Spričevalo letalskega prevoznika za opravljanje prevozov z baloni pa imajo po podatkih agencije za civilno letalstvo trenutno le tri balonarska društva.

Šorn pravi, da sami še nimajo omenjenega dovoljenja, vendar ga pričakujejo še v avgustu. Ker so imeli pač "birokrati" počitnice. "Seveda je težko priti do dovoljenja. Toda te standarde smo izpolnjevali že prej, tako da ni nekih novosti. Vseskozi smo se namreč zgledovali po zahodnih državah," pravi.

Kaj sploh prinaša novi pravilnik?
Po Šornovem pojasnilu gre zgolj za dodatek k zakonu o letalstvu, ki so ga pozabili napisati 2010. Izvedbo poleta je namreč pokrival omenjeni zakon, ki pa je za mesta vzletanja in pristajanja določal zgolj letališča.

Spornost vzletnih in pristajalnih mest za balone pa so na agenciji za letalstvo ugotovili šele, ko so želeli izdati prva spričevala za opravljanje zračnega prevoza potnikov z baloni na podlagi lani sprejetih operativno-tehničnih zahtev.

Novi pravilnik določa, da mora vzletno mesto v trenutku vzleta zagotavljati vsaj 100 metrov oddaljenosti med košaro balona in morebitnimi ovirami. Na vzletnem mestu za balone ne sme biti neravnin ali nevarnih predmetov.

Dolžina vzletnega mesta mora biti najmanj enaka dvakratni konstrukcijski višini balona, širina pa najmanj enaka konstrukcijskemu premeru kupole balona, povečanemu za pet metrov na vsaki strani kupole balona.

Potniki morajo biti poučeni
Vodja balona mora potnike poučiti o ravnanju na vzletnem mestu, polet pa mora načrtovati tako, da doseže pristajalno območje, na katerem so zagotovljena vsaj eno pristajalno mesto in dve alternativni pristajalni mesti.

To območje ne sme biti gosto naseljeno, prav tako ne sme biti območje z večjimi vodnimi površinami ali območje z visoko vegetacijo. Pristajalno mesto na pristajalnem območju mora biti od nevarnih ovir v smeri vetra oddaljeno vsaj 100 metrov.

"V bistvu smo jim mi napisali pravilnik, oni pa so ga sprejeli po proceduri, ki velja in traja tri mesece. Lahko pa bi to napisali že pred dvema letoma, saj ni bilo nobenih zadržkov," pravi Šorn in dodaja, da se bo balonarski posel spet počasi dvignil.

Dodatno opremo so nabavile tudi bolnišnice
V reševalni akciji ob balonarski nesreči je sodelovalo 21 reševalnih ekip. Pri oskrbovanju in zdravljenju poškodovanih pa je sodelovalo vsaj 40 zdravnikov s svojimi ekipami. V intervenciji sta sodelovala tudi dva helikopterja.

Reševalna akcija ob balonarski nesreči je tudi opozorila na nekatere pomanjkljivosti pri opremljenosti bolnišnic in reševalnih ekip. Večino opreme so v tem času nabavili, medtem ko nabava respiratorjev in posodobitev radijskih zvez v reševalnih vozilih še vedno potekata.