"Drži. Zaradi vsega skupaj za 16 mesecev odhajam v Švico. Razmere mejijo na mobing," je dejal Danijel Bešić Loredan, ko smo preverjali informacije, da odhaja iz Slovenije.
Ko je začel opozarjati na nepravilnosti v zdravstvu, je bil, kot pravi, od leta 2009 do 2011 še poln optimizma, ker pa gre sistem čisto svojo smer, osebnih podtikanj ne prenese več. "Ne gre za umik, gre za mojo eksistenco! Kaj bi mi ostalo, če bi mi podtaknili kakšno zgodbo, kot so jo poskušali tudi dr. Breclju?" se sprašuje Bešić Loredan.

Nikoli neposredni pritiski
Dodaja, da pritiski nikoli niso bili neposredni, gre za bolj sofisticirane načine. "Vsi delamo napake. Toda naenkrat nekatere napake postanejo dokaj močne, bojazen, da bom ob službo, pa dokaj jasna. Tega si zaradi svojih otrok ne morem dovoliti." Zato je tudi sprejel nepričakovano ponudbo iz Švice, kjer mu bodo omogočili nadaljevanje specialističnega študija. "Še naprej si bom prizadeval, da bi se stvari v Sloveniji izboljšale. Če se ne bodo, bom odšel za vedno, tudi mnogi drugi se bodo odločili za to pot," črnogledo napoveduje Danijel Bešić Loredan, specialist ortopedske kirurgije iz bolnišnice Valdoltra.

Zakon ne ščiti žvižgačev
"To je značilno za slovenski prostor," pa odločitev Danijela Bešića Loredana o začasnem umiku v tujino zaradi pritiskov doma za MMC komentira Eva Boštjančič z oddelka za psihologijo filozofske fakultete, sicer strokovnjakinja za psihologijo in organizacijo dela.
Dolgotrajno izsiljevanje
Zdi se ji, da je sicer v Sloveniji kar nekaj žvižgačev, a se jih zelo hitro utiša na takšen ali drugačen način, saj ni zakonskih mehanizmov za zaščito ljudi, ki javno opozorijo na napake v sistemu. "Poleg tega so postopki zelo dolgotrajni. Problem je tudi v tem, da so vpletena tudi čustva, izsiljevanja, ki se nanašajo na našo najšibkejšo plat – družino. Ko ogrozijo tvojo eksistenčno plat, čemur rečemo delovno mesto, nastanejo problemi," mehanizme pritiska pojasnjuje Eva Boštjančič.

Mobing so sofisticirana dejanja
Mobing je težko prepoznati zelo neposredno. "Po navadi mobing ni samo direktno obmetavanje z grdimi besedami, gre za veliko bolj sofisticirana dejanja. Običajno gre za grožnje s premestitvami, z odpustitvijo, z namestitvijo na neko drugo delovno mesto, ki ni visoko ovrednoteno ali cenjeno. Na koncu je tudi družina, ki je najšibkejša točka vsakega posameznika, ko vsak razmisli, kaj in kako."

Slovenci smo pohlevni
Boštjančičeva pravi, da so se grožnje dogajale tudi pred 20, 30 leti in dogajajo se tudi danes. "Slovenci smo splošno zelo delavni, marljivi, predani delodajalcu, bili pa smo - ko ni bilo krize - tudi zelo pohlevni, brezpogojno smo sprejeli avtoriteto vodje, nismo velikokrat opozarjali na napake, kar izvira iz naših starih političnih sistemov ali naše osebnostne narave."

Lobiji ščitijo svoje primarne interese
Pravi, da so določeni krogi, ki so zelo močni in vplivni in ne želijo, da določene informacije pridejo na dan, vedo tudi, da imajo zelo enostavno možnost, da nekoga utišajo. Žal jim koristi dejstvo, da so naši sistemi dosti neodzivni. "Na eni strani zakonodaja ni dovolj močna oziroma je premalo odzivna, po drugi strani pa so prisotni lobiji, ki jih najdemo v vsaki organizaciji, ki pa ščitijo svoje primarne interese."

Žvižgači le imajo prav
Primeri iz zgodovine, predvsem iz drugih držav, so pokazali, da so imeli žvižgači prav, vendar jim je bilo ogroženo življenje ali življenje njihovih svojcev, nekateri so celo šli v zapor ali pa so bili izgnani iz države. Dolgoročno pa se je le pokazalo, da stvari, na katere so opozarjali, le niso bile iz trte izvite.

Majhnost in počasnost ovirata slovenske žvižgače
V Sloveniji je težava počasnost, zaradi česa se ljudje bojimo. "Veš, da živiš v tej naši mali deželi, v kateri se ne moreš skriti. Kaj je tisto, kar ti na koncu ostane? Moraš zaslužiti, da lahko preživiš, in imaš družino – za te dve stvari se je vredno boriti," razloge za razmeroma majhno število žvižgačev v Sloveniji razloži Boštjančičeva.

Žvižgaški pogum v roki s poslovno etiko
Po njenem mnenju gre "žvižgaški pogum" v roki v roki s poslovno etiko. Raziskave iz tujine so namreč pokazale, da so bili v etično bolj naravnanih podjetjih zaposleni bolj produktivni in kreativni. "Etika pomeni, da se ve, ko nekaj ni v redu."

Utišani so tudi mediji
Zdi se ji, da imamo še vedno izpostavljene nekatere posameznike, ki žvižgajo. "Včasih rečemo žvižgajo z vetrom ali proti vetru. Vedno se sliši eden ali pa dva, žvižg se nekje izgubi. Vzor bi nam morali biti država in najvišji organi, ki bi morali vedeti, kaj je pravilno ter drug drugega opozarjati, kar ni v redu, katere stvari ne delujejo. Pri tem pa imajo veliko vlogo tudi mediji, a so tudi sami večkrat utišani," opozarja. Zato je po njenem mnenju treba na več ravneh opozarjati na sporne prakse, posamezniki naj sporočajo informacije, mediji naj jih preverjajo, saj je prav, da se o tem razpravlja v gospodarstvu ali politiki.