Gradbeništvo je skupaj s prevozništvom očitno postalo leglo izkoriščanja delavcev. Foto: EPA
Gradbeništvo je skupaj s prevozništvom očitno postalo leglo izkoriščanja delavcev. Foto: EPA
Prevrnjen tovornjak v Kopru
Številne nesreče tovornjakarjev se zgodijo zaradi slabih razmer, v katerih so prisiljeni delati. Foto: Eugenija Carl
Novice o izkoriščanju prihajajo tudi iz Krke, kjer se velikokrat radi pohvalijo s svojo socialno usmerjenostjo. Foto: BoBo
Sužnji tudi v Sloveniji

Koordinator projekta, ki ga Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) izvaja skupaj s Slovensko filantropijo, Marko Tanasić je novinarjem v Ljubljani predstavil težavo črnega zaposlovanja podizvajalcev v gradbeništvu. Poslovanje je namreč pregledno le na ravni naročnika, glavnega izvajalca in podizvajalca del, kar se dogaja v nadaljevanju verige, pa je zelo problematično, je poudaril.

Podizvajalci naj bi namreč jemali delavce od podjetij z blokiranimi računi, s katerimi ne sklenejo nobene uradne pogodbe in so v lasti njihovih družinskih članov ali prijateljev. Denar jim nato nakažejo na skrivne osebne račune ali plačajo na roko, delavci pa plačila prav tako dobijo z osebnih računov ali na roko. Ti zneski so označeni kot "avans, posojilo, asignacija", torej ne kot plače, je poudaril Tanasić.

Ah, zgodi se tudi najboljšim
Ob tem je predstavil primer Bolgara, zaposlenega pri podjetju Becka, ki je bil za svoje delo plačan 1,6 evra na uro. V okoli pol leta je za 1.116 ur dela prejel zgolj 1.850 evrov, vsak mesec pa je plačilo dobival na roke. In to je bil celoten strošek delodajalca z delavcem, ki je v tem času delal tudi na večjih projektih, kot so Podmežakla, Situla in Srebrna hiša.

Izkoriščanje delavcev so po Tanasićevih besedah zaznali tudi pri gradbenem projektu Sinteza, katerega naročnik je novomeška Krka. Šest delavcev migrantov je namreč sporočilo, da so plačali prek blagajniškega lista na roko. To pomeni, da nimajo plačanih socialnih prispevkov.

Vse širši krog novodobnih sužnjev
A ne le, da na področju pravic delavcev niso dosegli napredka v gradbeništvu, sužnji 21. stoletja postajajo tudi vozniki, je v nadaljevanju povedal aktivist pri projektu Boris Perš. Vozniki so pri nekaterih delodajalcih po njegovih besedah vozniki, delavci in spremljevalci, pri čemer se nakladanje in razkladanje tovora šteje kot odmor in ne kot delovni čas. Voziti morajo tako, da se ne vidi, koliko časa traja vožnja, kakšna je hitrost ipd.

Ti delavci za vse nesreče, poškodovanje kamionov, tovora in kazni odgovornost (kljub zavarovanju) prevzamejo sami, na terenu so po dva, tri mesece, spijo po kabinah in živijo v nečloveških razmerah - je porazne razmere opisal aktivist. Perš je tako predstavil primer voznika, ki je na relaciji Ljubljana-Novo mesto v enem dnevu obiskal tri stranke, sam pobral in nato razložil 18 palet in 31 zabojev ter za to zaslužil 23 evrov.

Več povezanosti in pregled drobovja
Izvršni sekretar ZSSS-ja Goran Lukič je ob tem podal več zahtev. Ker si inšpekcijske službe ne izmenjujejo podatkov, pričakuje vzpostavitev ustreznih baz podatkov in njihovo povezavo, da bo imel denimo inšpektor za delo enak (hiter) dostop kot davčni inšpektor.

Poleg tega mora Slovenija po njegovih besedah ratificirati konvencijo Mednarodne organizacije dela (ILO) o javnih naročilih, ki pri plačevanju delavcev preprečuje cene, ki ne pokrijejo stroškov proizvodnje.

Vsa javna naročila, vezana na večje infrastrukturne projekte, je treba odpreti, je dejal Lukič. Podizvajalsko verigo je treba pregledati na vsaki ravni in preučiti odgovornost ter plačilo delavcev, je dodal. Nesprejemljivo je, da se uradniki, denimo v primeru projekta Podmežakla, ki je bil sofinanciran z evropskimi sredstvi, hvalijo, kako hitro poteka projekt, kar je v resnici posledica dela na črno in izkoriščanja delavcev, je prepričan. Sindikalist je še pozval, da se naredi učinkovit pregled na področju cestnotovornega prevoza.

Sužnji tudi v Sloveniji