Vlada namerava predlog reformnega programa v Bruselj poslati do 9. maja. Kot ključne prednostne naloge ekonomske politike v letošnjem letu vlada navaja zagon gospodarstva skozi sanacijo razmer v bančnem sistemu, nadaljevanje strukturnih reform, ukrepe za postopno razdolževanje gospodarstva in izboljšanje poslovnega okolja ter nadaljevanje konsolidacije javnih financ.
Banke do konca julija potrebujejo okoli 900 milijonov evrov dodatnega kapitala
Vlada navaja, da potekajo pripravljalni postopki za prenos slabih terjatev na t. i. slabo banko. Natančnega roka vlada še ne more podati, a izvedba naj bi bila mogoča v nekaj mesecih. Po trenutnih vladnih ocenah naj bi banke ob tem do konca julija potrebovale 900 milijonov evrov dodatnega kapitala.
Upravljanje državnih naložb
Vlada se posveča tudi upravljanju državnih naložb, pri čemer kot osnovo za njegovo izboljšanje v skladu s koalicijskimi dogovori navaja obstoječi zakon o Slovenskem državnem holdingu. Upravljanje premoženja bo temeljilo na dolgoročni strategiji, v kateri bodo tudi jasni srednjeročni cilji države glede upravljanja njenega premoženja.
Ključna novost bo predvsem to, da holding ne bo lastnik, ampak le upravljavec premoženja. Ta zakonske spremembe bodo sprejete do konca junija, do poletja pa naj bi država začela postopke za prodajo prvih podjetij.
Vnos fiskalnega pravila do konca maja
Slovenija bo, sodeč po osnutku nacionalnega reformnega programa, zavezo o vključitvi fiskalnega pravila v pravni red izpolnila do konca maja. Do takrat bodo pripravljeni tudi izračuni glede njegove izvedbe, tako da bo "učinkovito delovalo tudi v praksi".
Linearno znižanje plač v javnem sektorju?
Število zaposlenih v javnem sektorju naj bi se še naprej zniževalo za en odstotek na letni ravni, podobno kot doslej. Prav tako vlada računa na dogovor s sindikati o dodatnih ukrepih za znižanje stroškov, o čemer potekajo intenzivna pogajanja. Če dogovor ne bo mogoč, vlada napoveduje linearno znižanje plač v javnem sektorju.
Boj proti delu na črno
Vlada je napovedala nov zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki bo predvidel višje kazni za tiste, ki delajo in zaposlujejo na črno. Tisti, ki bodo tovrstnega delodajalca prijavili, bodo oproščeni kazni, delavci, zaposleni na črno, pa bodo avtomatično zaposleni.
Na področju nadzora vlada načrtuje okrepitev pristojnosti in števila inšpektorjev, sočasno pa tudi višje globe za kršitve, ki naj bi delovale tudi preventivno.
Ureditev študentskega dela
Vlada namerava urediti tudi vprašanje študentskega dela, in sicer po načelu "vsako delo šteje". To pomeni, da bi ta oblika dela preko plačila socialnih prispevkov povečala prihodke javnih blagajn, posameznikom pa zagotovila ustrezno varnost in predvsem priznavanje delovnih izkušenj, tako da bi bili mladi pozneje tudi bolj zaposljivi. Nova zakonodaja naj bi v veljavo stopila najpozneje do marca prihodnje leto.
Spremembe pri sistemu minimalne plače
Vlada bo letos pristopila tudi k spremembam sistema minimalne plače, tako da bo ta pravičnejši in bo hkrati zagotavljal konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Pri določanju minimalne plače se v Sloveniji po veljavnem zakonu upošteva najmanj rast cen življenjskih potrebščin, lahko pa še gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti. Znesek minimalne plače za tekoče leto določi minister, pristojen za delo, po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji in ga objavi v uradnem listu.
Reforma sodnega sistema
V celotnem sodnem sistemu namerava vlada število nerešenih zadev (ob pogoju nespremenjenega pripada) letos zmanjšati za tri odstotke, v naslednjem letu pa še za nadaljnje tri.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje