Do zdaj komisije niso potrdili, ker SDS vanjo vztrajno predlaga Janeza Janšo, temu pa je vsaj do zdaj nasprotovala večina poslancev. Foto: BoBo
Do zdaj komisije niso potrdili, ker SDS vanjo vztrajno predlaga Janeza Janšo, temu pa je vsaj do zdaj nasprotovala večina poslancev. Foto: BoBo

Za potrditev komisije je bila potrebna absolutna večina oziroma najmanj 46 glasov poslancev. Za ustanovitev komisije je glasovalo 59 poslancev, tudi iz vrst največje parlamentarne stranke SMC, proti je bilo 13 poslancev.

Za predsednika komisije je tako potrjen poslanec SDS-a Branko Grims, za podpredsednika pa vodja poslancev NSi-ja Matej Tonin. Člani komisije so poleg Janše še poslanec SMC-ja Marjan Dolinšek, poslanec DeSUS-a Benedikt Kopmajer, poslanka SMC-ja Jasna Murgel, poslanec SD-ja Matjaž Nemec, poslanec ZL-ja Franc Trček in poslanec SDS-a Žan Mahnič.

Do zdaj je sicer imenovanje komisije vsakokrat padlo v vodo, ker se večina poslancev ni strinjala s članstvom Janše v njej, kar se je očitno spremenilo po odločitvah ustavnega sodišča. Slednje je namreč Janši - vsaj začasno - vrnilo poslanski mandat.

Janša je med razpravo o tej točki dnevnega reda zapustil dvorano.

Mnenja ostajala deljena
Prisotni poslanci koalicijskega DeSUS-a niso predstavili svojih stališč. Glasovali so različno, večina pa jih komisije ni podprla. Vodja strankinih poslancev Franc Jurša in Tomaž Gantar sta bila vzdržana, Uroš Prikl pa je glasoval za.
Lilijana Kozlovič v imenu poslanske skupine SMC-ja med obrazložitvijo glasov strankinih poslancev spomnila, da se danes srečujejo z novimi dejstvi: ustavno sodišče je zadržalo izvrševanje ugotovitve DZj-a o prenehanju Janševega poslanskega mandata in tudi izvrševanje pravnomočne sodbe v zadevi Patria, ki da je bila podlaga za omenjeno odločitev DZ-ja.

Vodja poslancev SD-ja Matjaž Han je v predstavitvi stališča izrazil mnenje, da je komisija v takšni sestavi slaba popotnica za njeno delo in da je ne bodo podprli. Po oceni SD-ja namreč tako posamezni člani kot tudi komisija v celoti morajo uživati zadostno javno podporo ter takšno stopnjo zaupanja, ki komisiji daje potrebno legitimnost, česar da ta sestava ne omogoča. Večina poslancev SD-ja sicer ni glasovala, Han in poslanka Bojana Muršič pa sta se vzdržala.

V Združeni levici so bili prepričani, da krivdo za ves zaplet in neustanovitev nosita na eni strani SDS, ki vztrajno kot člana predlaga Janšo, in koalicija, ki ni, kot je dejal Luka Mesec, storila naslednjega: "Po treh mesecih od začetka vlade še vedno niso našli načina, kako bi prišli do individualnega potrjevanja članov te komisije in stvari pomaknili naprej."

In tako rešitev so celo s posebnim zakonom predlagali v ZaAB-u, je poudaril Jani Möderendorfer: "Predlagal sem jim zakon, kako lahko ta zaplet rešimo. Niso ga želeli slišati, niso ga sprejeli."

Branko Grims iz SDS-a je odgovarjal: "Paketno odločanje je vendarle namenjeno temu, da si večina ne more podrediti manjšine in da je pač izbor tak, kot ga določijo stranke."

Imuniteta za Janšo?
Kot razlog za neimenovanje Janše v komisijo za nadzor obveščevalnih služb številni navajajo tudi nove kazenske postopke, ki so sproženi proti njemu.

Zaradi enega izmed njih, gre za zadevo Trenta, bi morala mandatno-volilna komsiija (MVK) danes tudi odločati o morebitni podelitvi imunitete Janši, a do te točke sploh niso prišli. Razpravo in odločanje o tem naj bi opravili v torek.