Zoran Janković in Alenka Bratušek bosta morda tekmeca za predsedniško mesto v PS-u. Foto: BoBo
Zoran Janković in Alenka Bratušek bosta morda tekmeca za predsedniško mesto v PS-u. Foto: BoBo
jani moderndorfer poslanska skupina PS
Večina poslancev naj bi sicer podpirala Bratuškovo, vendar so štirje izmed njih še ljubljanski mestni svetniki z Jankovićeve liste, med njimi je tudi vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer. Foto: BoBo

Ponovna umestitev Zorana Jankovića na čelo največje parlamentarne stranke bi najbrž pomenila razpad koalicije, na kar opozarjajo tudi koalicijski partnerji.

Predsednik SD-ja Igor Lukšič je spomnil, da je bil pogoj za vstop njegove stranke v aktualno koalicijo prav odstop Jankovića z vrha PS-ja, zato je za Slovenijo in stabilnost v državi nujno, da si premierka pridobi potrebno legitimnost v stranki.

Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec pa je ocenil, da bi izbor nekoga drugega namesto sedanje vodje PS-ja in predsednice vlade Alenke Bratušek na čelo PS-ja pomenil, da premierka nima "realne politične moči", ki jo na tem položaju potrebuje.

Bratuškova in Janković še naprej skrivnostna
Bratuškova in Janković za zdaj nista ne potrdila ne zanikala, da bi se potegovala za položaj predsednika stranke. Janković pa bi glede na dogajanje v zadnjih mesecih že s kandidaturo lahko zaostril razmere v stranki in svoje podpornike postavil v neugoden položaj.

Večina poslancev naj bi sicer podpirala Bratuškovo, vendar so štirje izmed njih še ljubljanski mestni svetniki z Jankovićeve liste, med njimi je tudi vodja poslanske skupine PS-ja Jani Möderndorfer.

Po neuradnih informacijah nekateri poslanci poudarjajo, da brez Jankovića ne bi bili tam, kjer so, a se kljub temu zavedajo, da bi bilo za stabilnost koalicije bolje, če na vrhu PS-ja ostane Bratuškova.

Razpad koalicije bi najverjetneje pomenil nove predčasne volitve. Tovrsten scenarij pa se lahko zgodi tudi, če koalicijski partnerji ne bodo našli kompromisa v okviru koalicijskih usklajevanj o proračunu. V tem primeru naj bi posamezniki v PS-ju menili, da bi večjo podporo dobili z Jankovićem na čelu. A kot gre sklepati iz zadnjih, optimističnih izjav prvakov koalicije, bo proračun vendarle usklajen.

Kdo bo še kandidiral za predsednika PS-ja?
V medijih se že pojavljajo številna ugibanja, ali bi se lahko v boj za predsedniško mesto PS-ja podal še kdo drug. Pri tem so se pojavili namigi, da bi to lahko bil nekdanji predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes, ki ustanavlja svoje društvo. Vendar je te namige že zanikal. "Prepričan sem, da bo PS imel dovolj drugih kandidatov," je dejal Šoltes in zatrdil, da vso svojo energijo posveča svoji civilni pobudi.

PS se je na svojem zadnjem kongresu januarja letos zavezal, da bo naslednji volilni kongres sklican do konca tega leta. Janković je takrat po očitkih protikorupcijske komisije zamrznil svoj status predsednika, svet stranke pa je za začasno vodenje PS-ja pooblastil Bratuškovo. Z izvolitvijo aktualne vlade pa se je Janković z vrha stranke tudi dokončno umaknil.

Kandidatna lista po 2. oktobru
Rok za evidentiranje kandidatov za kongres, ki bo 19. oktobra, je 24. september, predlagani kandidati pa lahko do 2. oktobra podajo soglasje h kandidaturi. Izvršni odbor PS-ja bo nato določil kandidatno listo, šele potem bo tudi uradno znano, kdo so kandidati za novega predsednika stranke.

V PS-ju so tudi pojasnili, da se stranka in njeni funkcionarji v fazi evidentiranja kandidatur ne bodo opredeljevali do posameznih kandidatur ali ugibanj o morebitnih kandidatih. Poudarili so le, da lahko kandidira vsak član PS-ja, kako bodo glasovali poslanci, funkcionarji in vsi drugi, pa je vprašanje njihove osebne presoje.