Slovenija

Poudarki

  • Se bo ljubljanska univerza postarala?
  • Poimenovanje po Barbari Celjski ali Melanii Trump?
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.6 od 83 glasov Ocenite to novico!
false
Univerza v Ljubljani zaradi težav s kontinuiteto kot svojo ustanovno letnico navaja 1919, ko je bila po 69-letnem premoru znova ustanovljena v okviru Kraljevine SHS. Foto: BoBo
false
Fizik in zgodovinar dr. Stanislav Južnič je prepričan, da je sprememba ustanovne letnice ljubljanske univerze neizogibna. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
       Tretji premor pa je dejanski in izvira iz slovenskega političnega poraza, ko se po pomladi narodov (leta 1848, op. a.), ki je prinesla nekakšno demokracijo, Slovenci nikakor niso znašli. V slovenski notranji politiki je vladala zdraha. Slovenska znanost je imela velik ugled in kakovost, politika pa je ni zmogla podpirati in je capljala na mestu. Na voljo so imeli številne izvrstne politike, kot je Janez Vajkard Auersperg (Turjaški), ki je bil med drugim prvi minister na Dunaju in najuspešnejši ljubljanski politik vseh časov, a Slovenci so se jim vsem odrekli, rekoč, da so to Nemci. Vse te uspešne Ljubljančane so proglasili za tujce in zavrgli, to je ta težava. Absolutna neumnost, ker je potem videti, kot da slovenski prostor ni imel nobenih pametnih ljudi. Če bi se Auersperg zavzel za ljubljansko univerzo, bi jo gotovo Ljubljana zlahka izposlovala, tako pa so se z njim raje kregali. Teh slabih 70 let premora je ravno čas, ko smo Slovenci dosegli velike uspehe, npr. Fran Miklošič in Jožef Štefan, in zlahka bi se glede kontinuitete sklicevali, kar počnejo tudi druge univerze, da smo v tem času imeli univerzo, ki je delovala v izgnanstvu.       
 O težavah s kontinuiteto med letoma 1850 in 1919
Uprizoritev bitke treh cesarjev
Napoleon Bonaparte je povzročil težavo s tem, ker je šel v Rusijo in tam pogorel, preden bi v Ljubljani kdo doktoriral. Foto: Reuters
       Čar te mreže šol je bil to, da so lahko 'šibali' profesorje iz mesta v mesto, tako je nekdo še danes predaval v Ljubljani, naslednji semester pa že na Dunaju, kar je prineslo izredno kakovost dela in produkcijo znanja, saj so vsi najboljši profesorji krožili po univerzah monarhije.       
 O jezuitskem visokem šolstvu
Melania Trump
Poimenovanje univerze in častni doktorat za Melanio Trump? Foto: Reuters
Slava vojvodine Kranjske
Janezu Vajkardu Valvasorju so bolj kot študij dišala potovanja. Foto: Mladinska knjiga
false
Cesarica Marija Terezija je od univerzitetnih predavateljev zahtevala, da vsako leto na podlagi svojih predavanj napišejo knjigo. Foto: Rok Omahen
       Ustanovljen imamo odbor, ki je zadolžen za premik letnice. Tega premika pa ne smemo preveč povezovati z jezuiti, čeprav so jo oni ustanovili, ker bi to verjetno negativno vplivalo na odločitev za to. Na univerzi je liberalna levica gotovo v večini, a resnica je takšna, da so bile v tistem času vse univerze katoliške. Pobuda je na mizi in nedvomno bo uspela. Vse skupaj je le še vprašanje časa, to je podobno kot papeška kurija, ki ima počasne mline, in je Kopernikov heliocentrični model sprejela šele po nekaj stoletjih. Tudi univerzitetni mlini so zelo počasni.       
 O neizogibnem premiku letnice ustanovitve
false
Stanislav Južnič se raziskovalno največ ukvarja z jezuiti, pa tudi vsemi drugimi znanstveniki slovenskega prostora, ki so zaslužni za kakšen presežek. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
       Mislim, da je po eni strani malce kriva politika, saj bi jezuiti s tem dobili priznanje, kar pa v vrhovih ljubljanske politike nikoli ni vsem ustrezalo. Po drugi strani pa gre tudi za servilnost Ljubljane do vsakokratnih oblastnikov, naj si bodo v Beogradu, na Dunaju ali pa v Bruslju in Berlinu. Prav zaradi te servilnosti sami sebi v škodo, drugim pa v korist, svojo univerzo dajemo v nič. Tudi svoje plemstvo radi dajemo v nič in govorimo, da ga ni. V Beogradu so radi govorili, da smo dunajski kočijaži. Jovan Vesel Koseski, ki je bil svoj čas bolj slaven od Franceta Prešerna, je zapisal, da kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. In to je pika na i, s tem je zadel bistvo.       
 O razlogih za vztrajanje pri letnici 1919
false
Papež Frančišek je prvi jezuitski papež in bi mu bil premik ustanovne letnice gotovo všeč. Foto: Reuters
       Starejša kot je univerza, večji je njen ugled in boljše so možnosti, da dobi denar. Finančno gledano je to gotovo ogromna prednost. Univerze živijo od prijavljanja na razpise in pridobivanja sredstev. Pri takšni nameri je posledično za pričakovati nasprotovanje v tujini, a ne toliko od Hrvatov, ampak bolj od severne Italije in Avstrije, kjer bodo začutili konkurenco. Premik letnice gotovo prinaša veliko večji ugled in boljše možnosti razvoja za ljubljansko univerzo.       
 O prestižu starejših univerz
false
Antonu Tomažu Linhartu je s pisanjem pisem uspelo fakultete po jožefinskih reformah vrniti v Ljubljano. Foto: Radio Koper
       Melania Trump je povsem drugi vidik, ki bi neposredno prinašal denar. To je sicer bolj humoristična ideja, a s finančnega vidika briljantna. Za štiri ali pa osem let bi ime gotovo prinašalo tako ugled kot denar. Študirala je na tej univerzi oblikovanje in ni doštudirala, a vseeno v Ameriki postala slavna z dizajnerskimi proizvodi. S poimenovanjem in častnim doktoratom bi se ji oddolžili za "lapsus", ker njeni profesorji niso bili sposobni prepoznati njenega talenta. Podobno so se Nikoli Tesli s častnim doktoratom oddolžili v Gradcu, kjer je tudi on "faliral" študij. Seveda ta "lapsus" v resnici ni krivda ljubljanske univerze ali očitek profesorjem.       
 O poimenovanju univerze po Melanii Trump
false
Na ameriških univerzah se zdaj pretepajo, ker so eni za, drugi pa proti Donaldu Trumpu. Foto: Reuters

Dodaj v

Bo ljubljanska univerza premaknila ustanovno letnico za več kot 200 let?

"Univerzitetni mlini so počasni, skoraj kot papeški"
25. julij 2017 ob 06:45
Ljubljana - MMC RTV SLO

Premik ustanovne letnice na leto 1704 bi ljubljanski univerzi močno popravil ugled in njene možnosti razvoja, je v intervjuju za MMC dejal fizik in zgodovinar Stanislav Južnič.

Ljubljanska semiuniverza je leta 1704 ustanovila polovico tedaj mogočih fakultet in s krajšo prekinitvijo med jožefinskimi reformami nadaljevala pouk vse do leta 1850, ko je bila daljša prekinitev v delovanju do leta 1919. Podobne ustanove v bližnjem Zagrebu, Gradcu, Olomucu, Cluju, Košicah in Trnavi-Budimpešti veljajo za začetke tamkajšnjih univerz. Ljubljanska semiuniverza ni podeljevala doktoratov, a podobno tega ni počela niti njena sodobnica v Zagrebu.

Vsaj v prvi polovici delovanja so imeli profesorji ljubljanske semiuniverze precej več objavljenih del in kateder na drugih visokošolskih ustanovah od kolegov v Zagrebu, je pojasnil Južnič, raziskovalec na ameriški univerzi v Oklahomi in Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU), ki je prepričan, da bi se morala na omenjeno semiuniverzo začeti sklicevati tudi ljubljanska univerza in ustrezno, za več kot dvesto let, popraviti ustanovno letnico. Hkrati bi po njegovih besedah morali univerzo poimenovati po kakšni slavni rojakinji ali rojaku, na primer Barbari Celjski ali pa Melanii Trump.

Se bo ljubljanska univerza opogumila in premaknila letnico ustanovitve? So argumenti profesorja Južniča na mestu? Odgovor rektorja Univerze v Ljubljani Ivana Svetlika na MMC-jeva vprašanja se glasi: "Ponosni smo, da zametki visokega šolstva segajo tako daleč. Hkrati pa se težko verodostojno sklicujemo na letnico 1704 kot na čas ustanovitve Univerze v Ljubljani, saj so bile dejavnosti na področju visokega šolstva večkrat prekinjene za daljša obdobja."

Predlagatelj premika ustanovne letnice Južnič se z mnenjem rektorja ne strinja, saj bi lahko najbolj problematično nedelovanje univerze od ukinitve dve leti po pomladi narodov, ko so v Habsburški monarhiji ukinili vse tovrstne šole, leta 1850 do 1919, ko je bila ljubljanska univerza v okviru Kraljevine SHS znova ustanovljena, premostili z delovanjem ljubljanskih profesorjev v "izgnanstvu". "Teh slabih 70 let premora je ravno čas, ko smo Slovenci dosegli velike uspehe, npr. Fran Miklošič in Jožef Štefan, in zlahka bi se sklicevali, kar počnejo tudi druge univerze, da smo v tem času imeli univerzo, ki je delovala v izgnanstvu," je pojasnil in pristavil, da se bo sprememba letnice gotovo slej ko prej zgodila, a so univerzitetni mlini počasni skoraj tako zelo kot papeški.

Cesarska milost in papeška nemilost
Jezuitskemu šolstvu so sprva konkurenco predstavljale protestantske šole, ki pa jih je odpihnila protireformacija in jezuiti so nad šolstvom, tako visokim kot na nižjih ravneh, prevzeli monopol. Za to je imela zasluge predvsem visoka cesarska politika, saj je bila Ljubljana popolnoma protestantsko mesto, je poudaril Južnič in dodal, da podobno velja za celotno kranjsko deželo. "Cesar se je odločil, da bo na katoliški strani in protestanti so odšli z dekretom v slogu – do jutri ste zunaj ali pa ob glavo," je bil slikovit. Sledilo je "neslavno" zažiganje protestantskih knjig na Mestnem trgu v Ljubljani leta 1600, številni protestanti so odšli v protestantske dežele, nekateri so znova sprejeli katoliško vero, nekaj pa so jih oblasti tudi usmrtile.

Protestantizem je v avstrijski polovici habsburške monarhije izginil, jezuiti pa so tako dobili popoln monopol nad vsemi šolami katoliških dežel. V habsburški monarhiji je edino Karlova univerza v Pragi v tem času ohranila določeno stopnjo avtonomije, je poudaril Južnič in dodal, da tudi Dunaja niso imeli stoodstotno "pod palcem". Po vseh drugih mestih monarhije, kot so Gradec, Ljubljana, Innsbruck, Trst, Gorica ... itd., pa so delovale izključno jezuitske visoke šole. "Čar te mreže šol je bil to, da so lahko 'šibali' profesorje iz mesta v mesto, tako je nekdo še danes predaval v Ljubljani, naslednji semester pa že na Dunaju, kar je prineslo izredno kakovost dela in produkcijo znanja, saj so vsi najboljši profesorji krožili po univerzah monarhije," je poudaril.

Poslopja jezuitske visoke šole oz. kolegija danes ni več, saj je pogorelo leta 1774, leto dni po tem, ko so jezuiti pri papežu Klementu XIV. padli v nemilost in jih je ukinil. Danes tam ostajata zgolj cerkev sv. Jakoba in Valvasorjev kip ob Karlovški cesti v Ljubljani. Delo je ljubljanska univerza nato nadaljevala v izpraznjenih prostorih frančiškanov na območju današnje tržnice, ki ji kip Valentina Vodnika zato nevljudno kaže hrbet. "Vodnik se drži zelo resno, saj je za njim nekoč stala univerza, zdaj pa so tam banane," se je pošalil Južnič.



Na mizo ste postavili zanimiv in kontroverzen predlog, in sicer ustanovitev ljubljanske univerze bi morali prestaviti za več kot 200 let, na leto 1704, zakaj ravno na to leto?
Prav v tem letu so kranjski deželni stanovi odobrili potreben denar za zaposlitev profesorjev in nabavo knjig, da se je študij lahko ustanovil. Potreben je bil kar zajeten kupček denarja, kar jezuiti sami niso zmogli. Jeseni tega leta je bilo nato svečano odprtje študija. Deželni stanovi, ki so bili še praktično včeraj protestantski, jezuitov niso prav posebej marali, a ti so bili edina mogoča izbira. Študij je sicer že prej deloval dobrih 100 let, a na nižji stopnji.

Ljubljana je tako dobila svojo t. i. semiuniverzo ...
Da, slovenski zgodovinarji jo danes imenujejo semiuniverza, kar je bila tudi dobesedno, in sicer ker je obsegala zgolj pol univerze. Celotna univerza je v tistem času imela štiri fakultete, se pravi, teološko, filozofsko, pravno in medicinsko. Zadnjih dveh v Ljubljani v popolni obliki ni bilo, medicine je bilo sicer kar nekaj, saj je tu predaval slavni francoski kirurg Balthasar Hacquet, prava pa je bilo manj. A tudi druge univerze, kot je tista v Gradcu, niso imele vseh štirih fakultet. Ustanovitelj jezuitov sv. Ignacij zanalašč ni hotel imeti nobenega opravka z medicino, ker so ga zdravniki 'zašuštrali', ko je bil še mlad in je posledično šepal. Jezuitom ni pustil študirati medicine ali voditi medicinske fakultete. Ti tako niso imeli medicinske fakultete nikjer.

Študenti so torej izbrali teologijo ali filozofijo, kako sta potekala študija?
Začelo se je s triletnim filozofskim študijem, s katerim si najprej postal magister znanosti. Jurij Vega je končal ta študij in postal brodarski inženir ali nekaj podobnega. Nobenega drugega študija ni končal in z znanjem, ki mu ga je dala semiuniverza v Ljubljani, je pristal med desetimi najboljšimi matematiki na svetu. Potem ko si zaključil filozofske študije, pa si imel možnost izbirati nadaljevanje študija na preostalih treh fakultetah. V Ljubljani je bila na izbiro za nadaljevanje samo teološka, če si želel na primer na pravo, si moral v Gradec ali na Dunaj.

Kako pa je potekalo izobraževanje na nižji ravni, preden so se študentje vpisali na univerzo?
Nižja raven študija je obsegala pet ali šest letnikov. V šolo si moral priti pismen in računanja sposoben, kje si se to naučil, pa je bila tvoja stvar. Plemiči so imeli zasebne učitelje, če nisi bil ravno plemič, pa si se moral znajti pri kakšnem župniku. Je pa bila ta šola brezplačna. Nekateri pomembni študentje, kot je bil Jurij Vega, ki je študiral tik pred prepovedjo jezuitov leta 1773, ne bi nikoli mogel plačati šole, ker je imel tako siromašne starše, a očitno je bil genij.

Ta nižja šola je tudi zelo dobro usposabljala učence. Janez Vajkard Valvasor, za katerega se računa, da je najbolj pameten, lahko bi rekli Slovenec, čeprav je to smešno, bolje rečeno Kranjec, je pravzaprav naredil samo to nižjo šolo. V njegovem času višje šole še ni bilo tukaj, poleg tega je bil tudi bolj tak tip, ki se mu ne ljubi študirati, bolj so mu dišala potovanja.

Bi univerza z 200-letnim postaranjem sploh kaj pridobila ali gre bolj za kozmetični popravek?
Čim starejša, kot je univerza, večji je njen ugled in boljše so možnosti, da dobi denar. Finančno gledano je to gotovo ogromna prednost. Univerze živijo od prijavljanja na razpise in pridobivanja sredstev. Pri takšni nameri je posledično za pričakovati nasprotovanje v tujini, a ne toliko od Hrvatov, ampak bolj od severne Italije in Avstrije, kjer bodo začutili konkurenco. Premik letnice gotovo prinaša veliko večji ugled in boljše možnosti razvoja za ljubljansko univerzo.

Ustanovitev šole povezujemo z jezuiti, papež Frančišek pa je jezuit, tako da bi bil premik letnice ustanovitve ljubljanske univerze pri papežu gotovo zelo dobro sprejet. Papež bi bil vesel (smeh). Seveda pa ne smemo šole imenovati jezuitska šola, ker je več kot polovico obdobja delovala kot laična šola.

Podobne ustanove, ki še niso čisto prave univerze, v Zagrebu, Gradcu, Olomucu, Cluju in Košicah veljajo za začetke tamkajšnjih univerz, zakaj mislite, da za ljubljansko univerzo ni tako?
Mislim, da je po eni strani malce kriva politika, saj bi jezuiti s tem dobili priznanje, kar pa v vrhovih ljubljanske politike nikoli ni vsem ustrezalo. Po drugi strani pa gre tudi za servilnost Ljubljane do vsakokratnih oblastnikov, naj si bodo v Beogradu, na Dunaju ali pa v Bruslju in Berlinu. Prav zaradi te servilnosti sami sebi v škodo, drugim pa v korist, svojo univerzo dajemo v nič. Tudi svoje plemstvo radi dajemo v nič in govorimo, da ga ni. V Beogradu so radi govorili, da smo dunajski kočijaži. Jovan Vesel Koseski, ki je bil nekdaj slavnejši od Franceta Prešerna, je zapisal, da kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. In to je pika na i, s tem je zadel bistvo.

Na ljubljanski univerzi so mi odgovorili, da premik letnice ni mogoč zaradi večkratnih prekinitev delovanja za daljša obdobja. Na eni strani gre za prekinitev med jožefinskimi reformami, na drugi pa še bolj problematična prekinitev od leta 1850 do leta 1919. Kaj menite o teh prekinitvah kot argumentu proti?
Med jožefinskimi reformami je prišlo do prekinitve za dve, tri leta. Administracija Jožefa II. je izkoristila prepire med ljubljanskimi profesorji in so najprej teologijo, nato pa še filozofijo preselili za nekaj časa drugam. Anton Tomaž Linhart, ki je bil visoko v administraciji, je nato uspešno naokoli pisal pisma in fakultete so vrnili.

Druga večja nekontinuiteta je nastala ob Napoleonovi zasedbi, ko je Ljubljana postala glavno mesto Ilirskih provinc in dobila univerzo s polnim številom fakultet, imela je vse s cesarskim ukazom vred. Edina težava je to, da se je Napoleon zmotil, šel v Rusijo in tam zafrknil. Tako je prehitro pogorel, še preden bi kdo v Ljubljani doktoriral (smeh).

Tretji premor pa je dejanski in izvira iz slovenskega političnega poraza, ko se po pomladi narodov (leta 1848, op. a.), ki je prinesla nekakšno demokracijo, Slovenci nikakor niso znašli. V slovenski notranji politiki je vladala zdraha. Slovenska znanost je imela velik ugled in kakovost, politika pa je ni zmogla podpirati in je capljala na mestu. Na voljo so imeli številne izvrstne politike, kot je Janez Vajkard Auersperg (Turjaški), ki je bil med drugim prvi minister na Dunaju in najuspešnejši ljubljanski politik vseh časov, a Slovenci so se jim vsem odrekli, rekoč, da so to Nemci. Vse te uspešne Ljubljančane so proglasili za tujce in zavrgli, to je ta težava. Absolutna neumnost, ker potem je videti, kot da slovenski prostor ni imel nobenih pametnih ljudi. Če bi se Auersperg zavzel za ljubljansko univerzo, bi jo gotovo Ljubljana zlahka izposlovala, tako pa so se z njim raje kregali. Teh slabih 70 let premora je ravno čas, ko smo Slovenci dosegli velike uspehe, npr. Fran Miklošič in Jožef Štefan, in zlahka bi se glede kontinuitete sklicevali, kar počnejo tudi druge univerze, da smo v tem času imeli univerzo, ki je delovala v izgnanstvu.

Kako produktivna v znanstvenem smislu je bila ljubljanska semiuniverza v primerjavi s konkurenčnimi visokošolskimi ustanovami po Evropi?
Profesorji so rotirali, tako da je isti profesor predaval v Ljubljani, Gradcu, na Dunaju in kakovost je bila povsem primerljiva. Ne moremo sicer reči, da je bila kakovost tako visoka kot v Rimu, ki je bil center. Cesarica Marija Terezija je med drugim izdala ukaz, da morajo profesorji vsako leto izdati knjigo o svojih predavanjih, tako da so tudi veliko pisali. Z ljubljanske univerze je v znanstvenem smislu najdlje prilezel gotovo v Ljubljani rojeni matematik in astronom Ferdinand Avguštin Hallerstein, ki je iz ljubljanskih predavalnic odšel za misijonarja na Kitajsko, končal je pa kot uslužbenec na dvoru kitajskega cesarja. Drugi, ki je v Ljubljani naredil blazno kariero, je hidroinženir Gabrijel Gruber, ki ga vsi poznajo po ljubljanskem prekopu. Zvezda ljubljanske univerze je bil tudi najboljši Gruberjev učenec Jurij Vega, ki na univerzitetni katedri zaradi svojega siromašnega kmečkega izvora ni imel prihodnosti, je pa kot vojaški oficir, matematik in fizik zelo veliko dosegel.

Poleg premika letnice ste prepričani, da bi morali ljubljansko univerzo tudi poimenovati po kakšni slavni rojakinji ali rojaku ...
Da! Univerza je že nosila nekaj imen, a vedno po znanih politikih, ki niti niso bili najbolj navdušeni nad njo. Kralj Aleksander Karadžordžević mogoče še, Edvard Kardelj pa ni bil ravno zagret za univerzitetne ljudi. Ime, ki je prepoznavno v svetu, univerzi dvigne prestiž in posledično gotovo prinese koristi. Če se gremo premik letnice, bi bilo koristno, če hkrati dobimo še kakšno dobro ime.

Nabor vaših predlogov je izredno pisan, in sicer od Barbare Celjske do Melanie Trump, če poudarim dve ženski, zakaj ravno oni dve?
Barbara Celjska je bila eminentna znanstvenica in cesarica Svetega rimskega cesarstva. Ukvarjala se je z alkimijo, kar danes zveni slabo, a takrat je bila to resna znanost. Pri svojem početju je bila zelo uspešna, prav pred kratkim smo objavili par razprav o njenih alkimijskih podvigih iz pričevanj, ki so ostala. Bila je tako izjemna vladarica kot učenjakinja.

Melania Trump je povsem drugi vidik, ki bi neposredno prinašal denar. To je sicer bolj humoristična ideja, a s finančnega vidika briljantna. Za štiri ali pa osem let bi ime gotovo prinašalo tako ugled kot denar. Študirala je na tej univerzi oblikovanje in ni doštudirala, a vseeno v Ameriki postala slavna z dizajnerskimi proizvodi. S poimenovanjem in častnim doktoratom bi se ji oddolžili za "lapsus", ker njeni profesorji niso bili sposobni prepoznati njenega talenta. Podobno so se Nikoli Tesli s častnim doktoratom oddolžili v Gradcu, kjer je tudi on faliral študij. Seveda ta "lapsus" v resnici ni krivda ljubljanske univerze ali očitek profesorjem. Na ljubljanski univerzi bi se gotovo poimenovanju po Melanii najbolj upirali, in to predvsem s političnega vidika. Ljudje je enostavno ne dojemajo kot intelektualke, kar mogoče ni pravi tretma.

Kaj pa moški kandidati, če se ravno tako omejite na dva?
Najmočnejši kandidat je gotovo Jožef Štefan, po katerem se v Ljubljani že imenuje večina znanstvenih institucij, kar bi zelo poenotilo celostno podobo Ljubljane. Tu je zgolj ena majhna napaka, da Štefan najverjetneje Ljubljane nikoli ni videl v živo, saj ni preveč rad potoval, a to lahko tudi zatajimo (smeh).

Drugi kandidat pa bi bil mogoče manj znani najbolj slavni znanstvenik vseh časov iz teh krajev Ferdinand Avguštin Hallerstein, ki je šele ob 300-letnici rojstva dobil slovensko poštno znamko v svojo čast, pa še tam so bile težave s slikami. Deloval je na kitajskem dvoru, kjer je pokrival širok vidik znanosti - od astronomije, kartografije do matematike. Ukvarjal se je s potopisi po Kitajski in demografsko statistiko. Edina težava je, ker je na Kitajskem gotovo bolj znan kot v Ljubljani, kjer ni nobene ulice poimenovane po njem ali kaj podobnega.

Se na ljubljanski univerzi glede vaše pobude kaj premika? Ste prejeli kakšen odziv?
Ustanovljen imamo odbor, ki je zadolžen za premik letnice. Tega premika pa ne smemo preveč povezovati z jezuiti, čeprav so jo oni ustanovili, ker bi to verjetno negativno vplivalo na odločitev za to. Na univerzi je liberalna levica gotovo v večini, a resnica je takšna, da so bile v tistem času vse univerze katoliške. Pobuda je na mizi in nedvomno bo uspela. Vse skupaj je le še vprašanje časa, to je podobno kot papeška kurija, ki ima počasne mline, in je Kopernikov heliocentrični model sprejela šele po nekaj stoletjih. Tudi univerzitetni mlini so zelo počasni.

Načelna podpora obstaja. Na primer upokojeni vodja arhiva Jože Ciperle, eminenten znanstvenik za zgodovino univerze, je najprej govoril, da tisto sploh ni bila univerza, z leti pa je sam v svoji knjigi začel šolo imenovati semiuniverza. Jaz prevzemam njegov naziv, ker je zelo posrečen, saj je šlo dobesedno za polovico univerze.

Ste zgodovinar in fizik, raziskovalec na univerzi v Oklahomi in Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), če primerjate, so verjetno pogoji za delo v ZDA neprimerno boljši?
So bili, a zdaj se na ameriških univerzah pretepajo, ker so eni za, drugi pa proti novemu predsedniku Donaldu Trumpu. Včasih so bile volitve v Ameriki kot nogometna tekma, so se skregali, mogoče kritizirali čez sodnika, a čez dva tedna je bil mir. Zdaj pa je stanje podobno kot v Sloveniji, ko se levi in desni neprestano pretepajo. To je za Ameriko nenavadno. Študentje so napumpani, eni bolj levo, drugi desno, okolje pa je neprijetno, ker je prisotno nasilje.

Slovenija je svoje univerzitetno središče razbila s politiko "univerzo v vsako slovensko vas". Mariborska morda zdaj kotira celo višje od ljubljanske. Za ameriške razmere dvomilijonski narod potrebuje eno samo dobro košarkarsko ekipo, ne more imeti dveh. Prav tako potrebuje eno samo res močno univerzo, ne pa 15. Inflacija univerz je koristila zgolj res velikim univerzam, kot sta Padova in Dunaj, ki sta na takšen način izgubili konkurenco. Veliki imajo ugled, preostalo je pa "pofl". Inflacija univerz je predvsem evropska težava, v Ameriki se vedno ve, kdo pije in kdo plača.

Kaj je glavna posebnost Oklahome? Kako vas je pot zanesla ravno tja oziroma zakaj ste jo izbrali?
Vsi smo kot otroci brali zgodbe o kavbojcih in indijancih. Oklahoma je nekdanji divji zahod, gre za deep south (globoki Jug, op. a.), tu so, z izjemo univerze, kjer so pogledi malo liberalnejši, vsi desni konservativci. Nasprotovanja Darwinovi teoriji tu ne manjka, ko prideš v cerkev, ti dajo papir, na katerem piše, da je Biblija dobesedna. Če je Bog delal svet šest dni, je to šest krat 24 ur in konec, nobenega paleozoika ni (smeh). Ko vidiš in slišiš, kako pridigajo, te ven odnese. Pred leti, ko je bila Darwinova obletnica, so iz New Yorka v Oklahomo ob tej priložnosti povabili liberalnega predavatelja in študentje so vložili protest, da on ni "na liniji" in "nima pri nas kaj početi". Ko je nato vseeno prišel, se je prismejal na oder in mahal s tistim pismom študentov.

Rodil sem se v Kaliforniji, ki je strašno zaželena dežela, vsi bi radi bili tam, zato je strašna gneča in konkurenca. Oklahoma pa je simpatična dežela Divjega zahoda, včasih so imeli nafto in eden izmed naftnih mogotcev je dal ogromno denarja, da so Američani med obema vojnama hodili po Evropi in kupovali najdražje knjige. Recimo knjigo Galilea Galileja z njegovim lastnoročnim podpisom za več tisoč takratnih dolarjev, dandanes pa so te knjige vredne milijone. Knjižnica v Oklahomi je med desetimi najboljšimi na svetu glede založenosti z originalnimi znanstvenimi deli. Sem me je gotovo pritegnila tako omenjena knjižnica kot čar Indijancev in Divjega zahoda.

S čim se trenutno raziskovalno največ ukvarjate?
Največ z jezuiti, a tudi z drugimi znanstveniki, ki so bili doma na slovenskem prostoru in so v znanstvenem smislu naredili v zadnjih tisočih letih presežek predvsem v naravoslovno-matematičnih vedah. Od Hermana Koroškega do sodobnih znanstvenikov.

Gorazd Kosmač
Prijavi napako
Komentarji
gesan
# 25.07.2017 ob 07:11
Poimenovanje univerze in častni doktorat za Melanio Trump?
......................................
A ste v tej državi res že čisto blesavi?
Fennix
# 25.07.2017 ob 07:31
Potem bo pa univerza starejša od Olimpije ...
Quinlan
# 25.07.2017 ob 07:21
Vse lepo in prav, samo tole resno omenjanje Melanije Trump prav kazi celoten članek.
seven7
# 25.07.2017 ob 07:04
Naj raje zagotovijo kakovost sedaj.
REsnica
# 25.07.2017 ob 07:26
Dajte prebrat interviju. Melanija je samo humorna provokacija ,ki je očitno uspela. Če je ne bi omenili bi se nihče od zgornjih komentatorjev ne oglasil. Površnost komentatorjev na prvo žogo iz naslova.
eMZe
# 25.07.2017 ob 06:53
Sem najprej pogledal datum, če je kak dan šaljivcev.
Kaj pa Univerza Kim Kardashian v Ljubljani? Aja, ni naše gore list.
Celt
# 25.07.2017 ob 07:28
Tako je, malo več poguma in lastnega ponosa ne bi škodilo. Tudi sam sem se že spraševal zakaj letnica 1919 ko pa imamo podatke o mnogo zgodnejšem delovanju.
RibičIČ
# 25.07.2017 ob 08:19
@ tetka

Eni še vedno verjamejo, da so grofi Celjski Slovenci .... Slovenci smo v času grofov bili tlačani, pridni orači z volovi in pridno plačevali desetino....sem ter tja pa se tudi uprli le tem s kakimi kmečkimi upori. Saj res, da se Južnič ni spomnil kakega vodje kmečkih puntov za ime univerze...

---------------------

Ti očitno ne razumeš, da srednji vek ne pozna narodne pripadnosti, temveč kvečjemu deželno. Koncept naroda in nacionalnosti je stvar 19. stoletja. Pri nas se pač še vedno vztraja na nekih preživetih nazorih o narodu, revoluciji itd. Zato se zametuje vse, kar se je zgodilo pred letom 1918.
veza
# 25.07.2017 ob 08:15
tetka
# 25.07.2017 ob 07:48

Eni še vedno verjamejo, da so grofi Celjski Slovenci ...

no, ja, ali sedanji Egipčani lahko rečejo, da so piramide njihove, ali lahko mi rečemo, da je Barjansko kolo, najstarejše najdeno kolo na svetu, staro 5.000 let, naše?
Vsekakor se protestanti ne bi trudili s pisanjem v Slovenskem jeziku, če ne bi bilo takrat v naših krajih Slovenskih plemenitašev in meščanov, za nepismene tlačane ne bi prevajali biblije!
In neuki tlačani so bili v tisith časih tudi drugje po Evropi večinsko prebivalstvo, ne samo pri nas, prav nič nismo zaostajali za Evropskim povprečjem!
In
bud00
# 25.07.2017 ob 07:51
"večkrat prekinjene za daljša obdobja"
Zakaj pa ne? Saj je čisto v duhu študija na naših univerzah, da ga prekineš za kakšne 20 let ipd.
gesan
# 25.07.2017 ob 07:38
Untamle
# 25.07.2017 ob 07:23
Poimenovanje univerze in častni doktorat za Melanio Trump? Foto: Reuters

To bi bilo na mestu. Za prepoznavnost Slovenije je storila več kot marsikateri časten doktorand. In dokler so med temi grobarji človeških življenj (Kardelj itd), vprašanje o upravičenosti prve dame slovenskega porekla res ni pod vprašajem.
........................
Ja! Mnogi po svetu sedaj govorijo, da slovenke dajo noge najbolj in najhitrej narazen!
Tudi to je vredno prav posebnega ponosa!
:)
Nikec3
# 25.07.2017 ob 10:45
Premik ustanovne letnice na leto 1704 bi ljubljanski univerzi močno popravil ugled in njene možnosti razvoja

A tako obupani so, sedaj ko jih je po rankingu že Mariborska Univerza prehitela?
Kekec99
# 25.07.2017 ob 06:51
Melanija? Če bi se ukvarjali z modo, potem že.
Brokoli1976
# 25.07.2017 ob 07:44
Težko sprejmete v Ljubljani, da je bila Celjanka ena najbolj kul slovenskih žensk ane?
avilest
# 25.07.2017 ob 07:40
Seveda, zakaj ne bi univerze poimenovali po osebi, ki je ni uspela dokoncati in je raje sla v svet po bogatega sponzorja?
veza
# 25.07.2017 ob 08:47
tetka

Ko je Marija Terezija uvajala ljudske šole, je prišlo do odločilnega preloma, ker se je pouk izvajal v ljudskem jeziku!
A kdo je odločil, kateri je ljudski jezik? Deželni zbori ali Deželni stanovi, kot so tudi temu rekli, če bi takrat uvedli ljudsko šolo v nemškem jeziku, bi imeli danes enak status, kot ga imajo eni Bretonci ali Provansalci ali Normandijci v Franciji ali sosedje Furlani v Italiji, tako smo pa takrat dosegli preobrazbo v moderen Evropski narod, s književnostjo in kulturo in politično zavestjo!
danimmc
# 25.07.2017 ob 08:42
tetka

Zgodovina znanosti je mnogo bolj zanimiva in kompleksna kot jo hočeš predstaviti.
megan
# 25.07.2017 ob 10:24
Ja, ker edino, kar je težava in zaradi česar ljubljanska univerza nima večjega ugleda je to, da je bila ustanovljena šele leta 1919 ...
Če želijo izboljšat kvaliteto študija in s tem ugled, naj poskrbijo za primerno opremeljene prostore in primerno število študentov v njih. Računalniki iz leta 2007 niso več ravno vrhunska oprema, pa prenatrpane predavalnice tudi ne predstavljajo ravno optimalnega okolja. Saj ni treba, da vsi študirajo, študirajo naj samo tisti, ki in zmorejo in res želijo (ki so pripravljeni v študij vložit veliko truda), pa ne bo več prostorske stiske na fakultetah.
Drug, še bolj pomemben korak pa bi moral bi pri nadzoru profesorjev, ki so čisto preveč avtonomni in jim noben ne more nič, ne glede ali delajo dobro, slabo ali pa sploh ne delajo.
To, da izpit izgleda tako, da ti profesor narekuje 3 teme (poglavja) o katerih potem, napišeš, kar veš in potem ta "izdelek" oceni "po občutku" ni za nikamor. Pri izpitih bi moral obstajat jasen kriterij, kaj se od študenta pričakuje in za kaj dobi točno določeno število točk. Da predavanja izgledajo tako, da se nekaj bere iz slajdov, ali pa da se predava snov s težavnostjo morda za srednjo šolo (ne na vsah fakultetah) ali pa še manj tudi ni za nikamor. Našteto seveda ne velja za vse profesorje, ampak to, ali bodo delali dobro je odvisno samo od njih samih in njihove vesti in delovne etike. Tisti, ki se jim pač ne ljubi jim nihče nič ne more (razen na papirju, v praksi praviloma ne) in tudi plačani so enako, če ne še boljše.
To, da se lahko "diploma" imenuje izdelek, ki komaj (če) presega seminarsko nalogo v osnovni šoli tudi ravno ne pripomore k ugledu.
Rezerve za povečat ugled fakulteti je ogromno in resni študenti bi si zelo želeli, da se jih tudi izvede. Letnica ustanovitve pa res ni bistvena. ZDA so bile ustanovljene šele leta 1776. Pred tem verjetno tam ni bilo univerz, mnoge univerze so ustanovili bistveno kasneje, pa so vseeno zelo ugledne. Spreminjanje letnice začetka delovanja ... na napačnem mestu so se v Ljubljani lotili dviganja ugleda!
veza
# 25.07.2017 ob 08:51
tetka

Če bi takrat v deželnem zboru sedeli samo Nemci, bi gotovo glasovali za ljudsko šolo v Nemškem jeziku, glej Francija, Italija, vse bi bilo drugače, še kaj ti ni jasno?
abcabc
# 25.07.2017 ob 08:33
Dober predlog Južniča. Pred nedavnim sem pogledal na spletne strani nekaterih okoliških univerz. Zagrebška je celo nekaj časa trdila, da je bila ustanovlhena v 16. stol., četudi je bilo takrat v ZG ustanovljeno samo semenišče, kot prva visokošolska ustanova. Zdaj so vse skupaj popravili na sredino 19. stol. Tudi graška univerza v srednjem veku ni bila univerza v današnjem smislu. Bila je jezuitska šola za teologijo in artes liberales, torej neke vrste filozofska fakulteta. Skoraj vse večje evropske univerze so "nastale" s prihodom jezuitov. Kasneje so bile ukinjene in prekinjene. Slovenci smo lahko ponosni da je bilo v Ljubljani visoko šolstvo že toliko let, enako v Mariboru, res pa je, da je prva univerza s slovenskim učnim jezikom nastala 1919.
protest1
# 25.07.2017 ob 08:30
Letnico se lahk prestavi, ampak ta poimenovanja so pa precej blesava. Nihce jih ne uporablja. Vedno se univerzo zapomni po kraju (oxford, cambridge, berlin, heidelberg, ...) , razn na slovaskem (comenius v bratislavi) in ceskem (karlova v pragi).
veza
# 25.07.2017 ob 08:39
tetka

Ja Trubar je poskušal s prevodom v slovenščino prav zaradi kmetov....meščanstva na slovenskem ni bilo do konca 18. stoletja, grofov ali fevdalcev pa Slovenci žal nismo imeli, niti enega samega samcatega....da o kraljih ne govorimo.

protestantizem ni reševal statusa tlačanov, amapk status meščanov in grofov!
Imeli smo cesarja Svetega rimskega cesarstva, Arnulf Koroški, Sv. Hema je bila Slovenka- Karantanka, sicer ne bi mogla dedovati in graditi samostanov, Institutio Sclovenico ji je to omogočal, če bi bila Nemka, bi morala imeti moškega skrbnika, kaj so imeli drugi, me ne zanim, zanima me to, kar smo imeli mi, pa nam uradna zgodovina to prikriva!
In imeli smo tudi papeža našega rodu, nisem prepričan o imenu, bom kje poiskal!
krena
# 25.07.2017 ob 08:10
od vsega skupaj vas motijo samo jezuiti, kajne? Pa je vendarle res, da so (bili) eni najbolj znanstveno razgledanih ljudi.
avrelius
# 25.07.2017 ob 08:03
Glede na trenutne razmere bi se morala letnica premakniti v 1945!
gesan
# 25.07.2017 ob 07:41
"Univerza Melanie trumph"
hahahaha

Kaj bo glavna tema predavanj?
Kako čimprej zgrabit za jajca najbolj premožnega?
Še prej pa probat, če jih sploh ima...
Manos de Piedra
# 26.07.2017 ob 15:37
tetka:
@"Eni še vedno verjamejo, da so grofi Celjski Slovenci .... Slovenci smo v času grofov bili tlačani, pridni orači z volovi in pridno plačevali desetino....sem ter tja pa se tudi uprli le tem s kakimi kmečkimi upori. Saj res, da se Južnič ni spomnil kakega vodje kmečkih puntov za ime univerze..."

Kmečki uporniki so bili toliko "Slovenci" kot Celjski grofje. Pred 19. stoletju o nacionalnih identitetah ne moremo govoriti, "Slovenci" so imeli čisto enak status kot "Nemci", plemstvo je bilo internacionalen sloj brez etnične pripadnosti, ki se je identificiral zgolj z ozemljem, v katerem so delovali.

To da smo bili Slovenci tlačani je neumnost, ker isto potem lahko rečeš za katerikoli narod v Evropi. 90%+ prebivalstva je bilo kmetov in fevdalcem je bilo malo mar za to, kakšne "narodnosti" so kmetje. "Hrvat" Zrinjski in "Madžar" Wesselenyi sta bila oba delj ogrskega plemstva in se čutila bolj zavezana ogrski državi kot pa njihovim kmetom "sonarodnjakom"

Sicer pa pišeš neverjetne gluposti glede jezuitov.
svatne39
# 25.07.2017 ob 11:05
Za začetek naj se popravi vnebovpijoča sramota in zločin proti DRŽAVI, in naj se palača PARLAMENTA slovenske dežele (dežela je v slovenščini DRŽAVA!) VOJVODINE KRAJNSKE, v kateri je bila razglašena zveza slovenskih dežel, vrne svojemu prvotnemu namenu - za katerega je bila zgrajena in čemur je namenjena! Uničevalci slovenskega zgodovinskega in državnostnega spomina so z umestitvijo srbske (Kralja Aleksandra) univerze v to žlahtno parlamentarno arhitekturo hoteli zbrisati še sam spomin na slovensko državnost! Kadri, zdresirani v tej ustanovi, še dandanšnji skrbno plevejo vsak vzbrst, ki bi omogočil obuditev slovenske državnosti.
seenamojca
# 25.07.2017 ob 08:41
Vedno se univerzo zapomni po kraju (oxford, cambridge, berlin, heidelberg, ...)

Tole pa ni čisto res. Harvard in Stanford sta verjetno najbolj znani. Pa recimo Ludwig-Maximillians v Muenchnu med bližnjimi.

Se pa strinjam, da Uni Lj ne potrebuje dodatnega imena. Še tako se občasno najde kje kakšna pošta na U E Kardelja
firtoh
# 25.07.2017 ob 08:35
Glede na to,kam so pripeljali diplomiranci Slovenijo,jim niti poimenovanje po Jezusu iz Nazareta, ne more pomagati.
Lahko pa univerza oglašuje dodatke k plači;Želite zaslužiti do 1000 evrov na dan poleg plače?
veza
# 25.07.2017 ob 08:20
Melanijo bi lahko pustil na miru, drugače ima Južnič prav, pa ideja ni nova, a vsekakor, treba jo je podpreti!
Slovenija ni nastala kar leta 1991ali leta 1945 ali leta 1918, naše dežele so bile ves čas Svetega Roimskega cesarstva enakopravne vsem ostalim deželam in naša državnost sega v čase pred Rimom, ko smo imeli Noriško kraljestvo, pa čeprav ga sedaj en politik malo lomi s tem, to so zgodovinska dejstva!
GORILA
# 25.07.2017 ob 12:59
@untamle
To bi bilo na mestu. Za prepoznavnost Slovenije je storila več kot marsikateri časten doktorand. In dokler so med temi grobarji človeških življenj (Kardelj itd), vprašanje o upravičenosti prve dame slovenskega porekla res ni pod vprašajem.

...tud Čičolina je naredila več za prepoznavnost Madžarske kot Kralj Matjaž, pa v Budimpešti ni univerze z njenim imenom!
veza
# 25.07.2017 ob 10:50
firtoh
# 25.07.2017 ob 10:42

Nikolo Teslo si lastijo tako Hrvati kot Srbi, čeprav je bil rojen v Habsburški monarhiji, zakaj bi mi ne smeli povedat, da je bil Jožef Štefan Slovenec, mislm...
Kefren
# 25.07.2017 ob 10:00
Po Melaniji, ja. Pa Cimetu še dajte častni doktorat. On se je vsaj na treninge mimo univerze vsak dan s trolo vozil.
zamudnik
# 25.07.2017 ob 08:55
Slovenci so nastali na Čebinah in pika. Na tedaj lahkl prestavimo tudi vse zgodovinske letnice, poimenovalno pa lahko variiramo med Brozom in Mačkom-Matijem. In himna naj bo Pleničke je prala ob mrzlem studenc, ker jo je Josip baje znal celo zamrmrati.
diord
# 25.07.2017 ob 08:47
a da so že od leta 1704 v pripravljenosti. Bo treba še več vrnit.
Coen
# 25.07.2017 ob 08:30
Kaj pa če bi ime lepo pustili pri miru? Kaj je narobe s tem, da se imenuje Univerza v Ljubljani? Zakaj mora vedno ena brihta vedno lobirati za poimenovanje neke stavbe po nekem človeku? Pa dajte si mir že enkrat, no.
alex961
# 25.07.2017 ob 07:32
Po moje bodo prestavili letnico ustanovitve na leto, ko je Veliki Vodja prišel iz dolenjske stepe v Ljubljano.

Kar se poimenovanja tiče, bodo pa Univerzo itak poimenovali po Pučniku
Če jim uspe na volitvah, seveda
veza
# 26.07.2017 ob 16:41
Manos de Piedra
# 26.07.2017 ob 15:37

se strinjam, a vseeno, sloviti Herberstein iz Vipave je bil poslan v Rusijo za veleposlanika prav zaradi znanja Slovenskega jezika, da se je lažje sporazumeval z Rusi!
In protestanti niso pisali knjig v Sloveščini za neuke tlačane, ampak za plemiče in meščane, ki so očitno komunicirali v Slovenščini!
In deželno zbori so v naših deželah odločili, da bodo ljudske šole v Slovenskem jeziku, če bi tam sedeli sami Nemci, se to ne bi zgodilo, primerjaj to s Francijo ali Italijo!
fafner
# 26.07.2017 ob 12:14
firtoh
V Ljubljani kip J.Joyca,ker je skadil en čik na peronu,medtem, ko je imel vlak postanek na poti v Trst..

Hah, ko bi vsaj! Niti to ne. Z ženo sta izstopila sredi noči iz vlaka, ker sta mislila, da sta že v Trstu in sta čakala na naslednji vlak. Njegova ljubljanska avantura je torej čista nesreča.
HOR
# 25.07.2017 ob 18:16
Back to the future...

Sicer pa premik letnice ni slaba ideja, sploh če se ostali dičijo s tradicijo na podoben način. Zakaj bi se samoomejevali v lastno škodo.
Poimenovanje po Melaniji pa je oslarija, prav tako častni doktorat dokler ne bo naredila kaj resnega za Slo ali nasploh...
amigo
# 25.07.2017 ob 11:33
&firtoh

Jožefa Stefana imajo Avstrijci za svojega,saj se je rodil v Avstrijskem cesarstvu,študiral na Dunaju,bil celo rektor Dunajske univerze in umrl na Dunaju.Razen v OŠ, ni nikoli kasneje napisal nič v slovenskem jeziku

Ti si mi mnogo pameten. Štefan je bil Slovenec, ki se je rodil na Koroškem. Takrat so tudi današnje slovenske dežele bile del avstrijskega cesarstva. Seveda je študiral in delal na Dunaju in ne v spodnjem Dupleku. Tudi Prešeren je pisal nemške pesmi, a s tem ni postal Nemec.
zamudnik
# 25.07.2017 ob 10:36
Prebiranje teh komentarjev je vrhunska zabava.
Miham
# 25.07.2017 ob 10:27
ja v redu, če je po nekem slučajnem zgodovinskem odkritju Univerza 200 let starejša , je potem isti hip avtomatično boljša?

daleč bolj pomembno bi bilo, da profesorji ne bi imeli stalnega stolčka in da ni vse tako zelo hierarhično, ko se en mladi raziskovalec priljubi profesorju, postane asistent in je potem zagarantirano, da postane profesor, če pa gre v tujino delat doktorat ali postdoc, potem ga pa profesor pozabi...in je s tem v bistvu ovirano prenašanje znanja iz tujine

če bi imeli dve večji univerzi, recimo, da bi se ona v Mariboru lahko primerjala z Ljubljansko, bi bilo to bolje za obe univerzi, saj bi se profesorji lahko selili med tema univerzama in jim ne bi bil nikjer zagarantiran dosmrtni stolček...

hkrati pa, če bi imeli v redu univerze, problemov še ni konec, diplomanti se še vedno lahko na veliko odseljujejo v tujino (za vedno!) , ker v Sloveniji ni zaposlitev, ker so bolj pomembne veze kot kompetentnost
veza
# 25.07.2017 ob 09:02
tetka
# 25.07.2017 ob 08:59

če si nek znanstvenik, potem moraš upoštevati dejstva, dejstvo je, da si ti prvi omenil Celjske grofe, potem sem ti samo odgovoril, še kaj ti ni jasno?
veza
# 25.07.2017 ob 09:00
zamudnik
# 25.07.2017 ob 08:55

Slovenci so nastali na Čebinah in pika.

no, druga varinta je ustanovitev Demosa v neki gostilni, tretja ustanovitev Maneverske strukture in četrta ustanovitev brigade Moris.
Sedaj pa na referendum, Vili je že prpravljen!
kurohige
# 25.07.2017 ob 08:33
"Hkrati bi po njegovih besedah morali univerzo poimenovati po kakšni slavni rojakinji ali rojaku, na primer Barbari Celjski ali pa Melanii Trump."

... in po tem sem nehal brat članek.
fafner
# 26.07.2017 ob 11:04
V slovenski notranji politiki je vladala zdraha. Slovenska znanost je imela velik ugled in kakovost, politika pa je ni zmogla podpirati in je capljala na mestu.

od leta 1848 se torej ni popolnoma nič spremenilo. Morost ostaja še kar neizsušen. Za zjokat!
Kemik
# 25.07.2017 ob 22:04
Veliko stvari se je zaradi ideološko-jezikovnega razloga izbrisalo iz zgodovine in začetek premaknilo v obdobje Jugoslavije, bodisi prve bodisi druge. Takšen primer je tudi Rapid Marburg, ki je kot prvi nogometni klub v Mariboru že deloval pred prvo svetovno vojno, a so ga izbrisali iz zgodovine, ker je bil nemškega porekla in je med svojimi nogometaši širil velikonemško idejo (kar ni čudno, ker je bilo še leta 1910 kar 87% prebivalcev Maribora z nemščino kot maternim jezikom), tudi med slovenskimi fanti iz okoliških vasi, ki so igrali v njem. NK Maribor po drugi strani svojo ustanovitveno letnico prikazuje kot leto 1960, čeprav se je kot klub razvil na istem mestu kot nekdanji Rapid Marburg. Kakorkoli, marsikaj se je dogajalo že prej, v času Avstro-Ogrske in pred tem habsburške monarhije ter Svetega rimskega cesarstva, a o tem uradna zgodovina ne poroča več.
velenjcan
# 25.07.2017 ob 17:42
Celt
# 25.07.2017 ob 07:28
Prijavi neprimerno vsebino
Tako je, malo več poguma in lastnega ponosa ne bi škodilo. Tudi sam sem se že spraševal zakaj letnica 1919 ko pa imamo podatke o mnogo zgodnejšem delovanju.


Divje babe pred 30000 leti?
Kazalo