V času, ko po Sloveniji potekajo protesti z zahtevami po večji participaciji državljanov, predlagane ustavne spremembe omejujejo pravico do referendumov. Foto: BoBo
V času, ko po Sloveniji potekajo protesti z zahtevami po večji participaciji državljanov, predlagane ustavne spremembe omejujejo pravico do referendumov. Foto: BoBo
Podpora referendumskim spremembam

Razprava pred tem se je vrtela predvsem okoli omejitve referenduma o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah, ki po mnenju nekaterih ni dovolj jasna. V razpravi o predlogu stališč je namreč več poslancev opozorilo, da je opredelitev, da DZ ne more razpisati referenduma o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah, preveč široka. Po mnenju nekaterih bi to lahko pomenilo, da ne bi bil dovoljen noben referendum, ki bi vseboval kakšno določbo v zvezi z omenjeno temo. Poslanci so se zato zavzeli, da se jasno določi, na katere zakone se bo ta omejitev nanašala.

Pravnik Igor Kavčič, ki je kot član strokovne skupine sodeloval pri pripravi stališč, je ob tem pojasnil, da tudi ustave drugih držav določajo tovrstne omejitve na zelo splošen način. Po njegovih besedah je to opredelitev treba prepustiti zakonu, ki se ravno tako kot spremembe ustave sprejema z dvotretjinsko večino, in ustavnemu sodišču.

Osnutek ustavnega zakona predvideva omejevanje pravice do referendumov, predsednik DZ-ja Gregor Virant pa je bil prejšnji teden po sestanku vodij poslanskih skupin optimističen glede potrebne podpore.

Prejšnji teden so podporo ustavnim spremembam na področju referenduma napovedale vse koalicijske stranke ter opozicijski SD, ne pa tudi največja parlamentarna stranka opozicijska Pozitivna Slovenija, kjer menijo, da je referendum v Sloveniji že tako ali tako težko izvesti. To sta po njihovem dodatno potrdili odločbi ustavnega sodišča, ki ni dovolilo referendumov o slabi banki in državnem holdingu.

A tudi brez PS-ja bi ustavne spremembe lahko sprejeli in tako določili, da bi referendum po novem lahko zahtevalo le še 40.000 volivcev, ne več DZ in tudi ne več državni svet. Ne bi bili dovoljeni na primer referendumi o davkih, carinah, obrambi, varnosti ali odpravi posledic naravnih nesreč, o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb, pa tudi ne o zakonu o izvrševanju proračuna.

Na pločniku pred DZ-jem "pod oknom ustavne komisije" je dopoldne potekal protestni shod skupine aktivnih državljanov Referendum državljanom zaradi nestrinjanja z rezultati in potekom priprave sprememb referendumske ureditve.

Na zahtevo SD-ja tudi ne bi imeli referendumov o človekovih pravicah, toda takšno omejitev morajo še natančno doreči. Za veljavnost referenduma bi bilo pomembno dvoje: udeležba in koliko bi jih glasovalo proti. Da bi zakon padel, bi morala proti glasovati večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti glasuje najmanj četrtina vseh volilnih upravičencev.

Če ustavna komisija danes sprejme stališča, jih bo po Virantovih napovedih še ta mesec obravnaval tudi državni zbor. Ustavne spremembe pa naj bi bile dokončno sprejete to pomlad.

Podpora referendumskim spremembam