Kot je dejal Plenković, je Tusk razumel njegov poziv, verjame pa, da bo k rešitvi nastalega položaja pripomogel tudi sobotni sestanek Tuska s Cerarjem. Temu bo sledil še sestanek Cerarja, Plenkovića in predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja pred vrhom EU-ja o brexitu. V Evropski komisiji poudarjajo, da si "dan in noč prizadevajo za učinkovite in praktične rešitve".
Na vprašanje, ali pričakuje dogovor v soboto, je hrvaški premier odgovoril, da je to eden od ciljev, na vprašanje, kako bi vplivalo na vrh, če dogovora ne bi bilo, pa je odgovoril, da je na vrhu tema brexit, torej popolnoma druga tema. "Izkoristiti želim vse možnosti v pogovorih s Cerarjem in Junckerjem, da najdemo rešitev," je dodal.
Kot je za TV Dnevnik poročala Erika Štular, slovenska stran pričakuje konkretna navodila Evropske komisije o tem, kako naj izvaja nova navodila, da bo pretočnost na mejnih prehodih večja in da bo hkrati spoštovala črko in duh uredbe - npr. kdaj je gneča dovolj velika, da lahko ukrepa ... Slovenska stran poudarja, da tokrat ni težava sodelovanje med slovenskimi in hrvaškimi organi, ki je zgledno, temveč sama uredba.
V Bruslju je sicer danes potekal drugi tehnični sestanek EU-ja o težavah pri izvajanju sistematičnega nadzora na mejah. Sestanek je po neuradnih informacijah pokazal, da je še kup odprtih vprašanj, na katera mora odgovoriti Evropska komisija. Slovenija od komisije pričakuje konkretne smernice za izvajanje zakonodaje, ki bi zagotovile boljšo pretočnost na meji.
Konkretno je Slovenija komisijo pozvala, naj pojasni, kaj pomeni "nesorazmeren vpliv na pretok prometa", v primeru katerega je mogoče odstopanje od sistematičnega nadzora, naj pojasni potek ocen tveganj in poenoti proces obveščanja o ukrepih na meji.
To pričakovanje o konkretnih usmeritvah je v pismu predsedniku komisije Junckerju izrazil slovenski premier Cerar in obenem pozval k srečanju Slovenije, Hrvaške in EU-ja na najvišji ravni ob robu sobotnega vrha unije o brexitu.
V komisiji so v odzivu na pismo poudarili, da se dobro zavedajo izzivov, s katerimi se soočajo slovenske in hrvaške oblasti pri iskanju pravega ravnovesja pri izvajanju novih pravil o sistematičnem nadzoru na meji, ter njihovega vpliva na potnike.
Nova pravila o izvajanju sistematičnega nadzora vseh potnikov na zunanjih mejah schengena in Unije, ki so začela veljati 7. aprila, je Unija uvedla v odziv na teroristične napade v Evropi. Slovenija je ves čas opozarjala na morebitne negativne posledice ukrepa.
V komisiji so v odzivu na Cerarjevo pismo še poudarili, da tesno sodelujejo z vsemi članicami Unije, da bi zagotovili čim boljše izvajanje nove zakonodaje in se izognili negativnemu vplivu na pretočnost, ne da bi pri tem ogrozili varnost.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje