Naj mladi upoštevajo predvsem svoje želje ali naj mislijo tudi na to, kje bodo dobili zaposlitev? "Govoriti o službah, v katere bodo današnji dijaki in prihodnji diplomanti vstopili čez pet let, je v današnjem hitro spreminjajočem se okolju zelo nehvaležno. Dijaka mora področje, ki ga izbere, vsekakor zanimati, notranja motivacija je tako večja, posledično pa je bolj uspešen," je za MMC pojasnila Jelena Štrbac Nemec iz Študentske organizacije Slovenije (ŠOS).

"Pred leti se je zelo vzpodbujal vpis na študij gradbeništva, potem pa je panoga šla v zaton in nastala je velika 'socialna bomba' za mlade, ki niso našli perspektive," je opozorila na hitro spreminjajoče se zahteve trga dela.

"Delodajalci pričakujejo vse več fleksibilnosti, zaposlitev od diplome do upokojitve pri istem delodajalcu v prihodnosti ne bo več. Generacije, ki prihajajo, ne bodo zamenjale zgolj več delodajalcev, pač pa bodo verjetno zamenjale tudi več različnih poklicev," je opisala fleksibilno delovno silo prihodnosti.
.

.
"Bombardiranje s pozitivnimi informacijami"
Fakultete si prizadevajo za čim večji vpis, tako da obljubljajo dobre študijske programe in razmere za delo ter zaposlitvene možnosti, a te informacije je treba vzeti "z rezervo, saj ni vse zlato, kar se sveti", je nadaljevala Štrbac Nemčeva in hkrati poudarila odmeven medijski primer študija biopsihologije na Univerzi na Primorskem, saj za takšen profil diplomantov služb ni.

"Mladi morajo poleg informacij, s katerimi jih bombardirajo na informativnih dneh, pozorno spremljati tudi druge informacije v javnosti, na primer to, da je katera od institucij podeljevala neveljavne diplome ipd., kar lahko kaže na to, da je nekje nekaj narobe, poleg tega so zlata vredne informacije starejših kolegov," je poudarila in dodala, da so boljše izkušnje znancev iz domačega okolja, kot pa študentov, ki jih fakultete povabijo k sodelovanju na informativnih dnevih, saj slednji povedo zgolj vse najlepše.

Neakreditirani prevarantski študijski programi
Marsikaj se oglašuje kot študij, a le-to ni, saj vpis na takšno neakreditirano fakulteto ali študijski program ne prinaša statusa študenta, niti kakršnekoli v Sloveniji veljavne izobrazbe, opozarjajo na ŠOS-u. Pri vpisu morajo biti zato bodoči študenti previdni. Vedno je treba preveriti, ali je študijski program tudi del javno veljavnega razpisa za vpis, ki ga vsak dijak dobi, na voljo pa je tudi na spletu na straneh Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

"V razpisu za vpis so navedeni zgolj programi, ki imajo javno veljavo, ne glede na to, ali jih izvajajo javni zavodi, koncesionarji ali pa zavodi brez koncesije. Samo omenjeni programi študentu omogočijo javno veljavno izobrazbo in status študenta," je opozorila Štrbac Nemčeva in dodala, da je drugo vprašanje, o katerem je treba razmisliti, tudi vprašanje kakovosti takšnih javno veljavnih diplom.

"Na trgu se ponujajo številna izobraževanja, ki se oglašujejo kot študij, nekateri takšni programi so za akreditacijo prosili, a je niso dobili, pojavljajo pa se tudi programi, ki v postopek akreditacije sploh nikoli niso vstopili," je posvarila neizkušene dijake pred prevarantskimi zavodi, ki zavajajo z marketinškimi obljubami, polnimi mikavnih dobro plačanih poklicev.

Ukrepati bi moral tržni inšpektorat
"Psihoterapija, pravo, menedžment - vse to se dobro sliši, a omenjeni izobraževalni zavodi radi zamolčijo, da študenti pri njih nimajo statusa, ker je program neakreditiran," je opozorila. Za mlade so pravice iz naslova statusa študenta pomembne, tako da se ne bi vpisali na omenjene programe, če bi vedeli, da teh pravic ne bodo imeli, je dodala.

"S tem se na ŠOS-u pogosto srečujemo, ko že vpisani študenti šele na naših infotočkah izvedo, da so brez statusa študenta, ko se neuspešno poskušajo registrirati za študentsko prehrano, kar jih popolnoma preseneti," je opisala srečanja z osuplimi študenti, ki so se vpisali na neakreditirane programe, za katere so poleg vsega odšteli še visoko šolnino.

Zakaj neakreditirane programe sploh lahko ponujajo? "Država stoji za akreditiranimi programi, vse drugo pa se ponuja kot storitev na trgu, če gre za lažno oglaševanje oziroma zavajanje, je za to najbolj pristojen tržni inšpektorat," je navedla, kdo bi moral ukrepati ob lažnem oglaševanju študija, ki to ni.

Več študijskih mest, kot je maturantov
V Sloveniji je študij zelo dostopen, saj je prostih študijskih mest celo več kot maturantov, k čemur so bile univerze sistematično spodbujane skozi sistem financiranja, ki nagrajuje množičnost, gre za t. i. glavarino. Rektorji omenjajo sprejemne izpite kot način za dvig kakovosti študija, medtem ko na ŠOS-u predlagajo, naj enostavno omejijo število vpisnih mest ali pa dodajo pogoj obtežitve določenih ocen, pri vpisu na študij matematike bi tako ocena iz matematike postala daleč najpomembnejša itd. "Glede sprejemnih izpitov je veliko odprtih vprašanj, letno se vpiše 15 tisoč dijakov, ki navedejo tri želje, in to je kar 45 tisoč sprejemnih izpitov letno, kar bi stalo po naši oceni vsaj tri milijone evrov letno. Nikakor nismo za to, da se ta strošek prevali na dijake," je dejala.

Sistem sprejemnih izpitov bi preverjal bolj specifična znanja, a pri tem se postavlja po njenih besedah vprašanje, kje bi dijak ta znanja lahko pridobil. "Študij arhitekture zahteva kar zahtevne priprave na sprejemne izpite, ki so za kandidate plačljivi, kar lahko vodi tudi v socialno izključenost. Pojavi se tudi vprašanje, kdo takšne priprave izvaja, ali gre za popoldanske dejavnosti istih profesorjev, ki na sprejemnih izpitih to znanje preverjajo," se je vprašala.

Univerze z izjavami o slabih študentih, ki si jih ne morejo same izbrati, zavajajo, so prepričani na ŠOS-u. "Sistem financiranja visokega šolstva, ki temelji na glavarini, ni prava pot, če želite vpis omejiti zgolj za najboljše v generaciji, saj je dejstvo, da se razpiše več študijskih mest, kot je maturantov, hkrati pa govorijo, da ne dobijo najboljših kandidatov, kar je navadno sprenevedanje," je poudarila. Na ŠOS-u zagovarjajo širok dostop do terciarnega izobraževanja, a treba je ostati realen in se zavedati, da niso prav vsi sposobni študirati in tudi doštudirati, je dodala.

Prihaja nov način financiranja in vpisa
A obeta se korenita sprememba financiranja visokošolskih zavodov. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so tako za MMC potrdili, da pripravljajo novo uredbo, ki bo ukinila dosedanje na t. i. glavarini temelječe financiranje visokega šolstva. Vpis bo z novim zakonom o visokem šolstvu praviloma ohranil trenutni postopek vpisa na prvo bolonjsko stopnjo, a z modifikacijami, tako da bodo institucije za posamezne programe poleg mature lahko po novem določale uspeh kandidatov pri dodatnem naboru srednješolskih predmetov in morebitnih dodatnih preizkusih.

"Pri določanju obsega vpisnih mest na posamezne visokošolske programe bodo visokošolske institucije sistemsko upoštevale širše družbene interese in dolgoročna predvidevanja o razvoju Slovenije, pa tudi zaposlitvene možnosti diplomantov. Pri študijskih programih, ki izobražujejo za regulirane poklice v EU-ju, izobraževanje za učitelje in poklice, pomembne za življenje in zdravje ljudi, je treba zadržati pristojnost Vlade RS za določanje števila vpisnih mest," so na ministrstvu pojasnili glede predlagane omejitve vpisa.

V vrhu po številu študentov
Slovenija je po vključenosti v terciarno izobraževanje v samem vrhu držav EU-ja, a v vrhu smo tudi pri izpadu oz. nedokončanju študija, je Šterbac Nemčeva poudarila številke in dodala, da je bil pred leti velik problem "fiktivnih" vpisov, a s pomočjo omejitve pravic iz naslova statusa študenta se je problem zajezil. Šlo je za študente, ki so bili vpisani izključno zato, da so lahko delali prek študentskih servisov.

"Ne študiramo samo zato, da lahko znanje neposredno prenesemo na trg dela, študij je nekaj več, gre za vzgojo družbenokritičnih državljanov, višja raven izobrazbe pa vpliva tudi na višjo stopnjo demokratizacije v družbi," je sklenila s pozitivnimi učinki študija.