Slovenija

Poudarki

  • Dan "lažnih obljub"?
  • Prihaja nov način financiranja in vpisa
  • Več študijskih mest kot maturantov
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 21 glasov Ocenite to novico!
false
Fakultete si prizadevajo za večji vpis, čim več študentov, tako da obljubljajo dobre študijske programe in pogoje dela ter zaposlitvene možnosti, a te informacije je treba vzeti "z rezervo", je opozorila Jelena Štrbac Nemec. Foto: Pixabay
       S tem se na ŠOS-u pogosto srečujemo, ko že vpisani študentje šele na naših infotočkah izvedo, da so brez statusa študenta, ko se neuspešno poskušajo registrirati za študentsko prehrano, kar jih popolnoma preseneti.       
 Izkušnje s študenti na neakreditiranih programih
Filozofska fakulteta
Razpisanih študentskih mest je več kot maturantov. Foto: BoBo
       Delodajalci pričakujejo vse več fleksibilnosti, zaposlitev od diplome do upokojitve pri istem delodajalcu v prihodnosti ne bo več, generacije, ki prihajajo, ne bodo več zamenjale zgolj več delodajalcev, pač pa bodo verjetno zamenjale tudi več različnih poklicev.       
 O fleksibilni delovni sili prihodnosti
false
Marsikaj se oglašuje kot študij, a to ni, pred neakreditiranimi študijskimi programi svarijo na ŠOS-u. Foto: Pixabay
       Na trgu se ponujajo številna izobraževanja, ki se oglašujejo kot študij, nekateri takšni programi so za akreditacijo prosili, a je niso dobili, pojavljajo pa se tudi programi, ki v postopek akreditacije sploh nikoli niso vstopili.       
 Svarilo pred neakreditiranimi študijskimi programi
Študij
Na informativnih dneh povedo vse najlepše. Foto: BoBo
       Ne študiramo samo zato, da lahko znanje neposredno prenesemo na trg dela, študij je nekaj več, gre za vzgojo družbenokritičnih državljanov, višja raven izobrazbe pa vpliva tudi na višjo stopnjo demokratizacije v družbi.       
 O pomenu študija
fakulteta
Pri vpisu se bo z novim zakonom o visokem šolstvu praviloma ohranil trenutni postopek vpisa na prvo bolonjsko stopnjo, a z modifikacijami, tako da bodo institucije za posamezne programe poleg mature lahko po novem določale uspeh kandidatov pri dodatnem naboru srednješolskih predmetov in morebitnih dodatnih preizkusih, so pojasnili na šolskem ministrstvu. Foto: BoBo
       Sistem financiranja visokega šolstva, ki temelji na glavarini, ni prava pot, če želite vpis omejiti zgolj za najboljše v generaciji, saj je dejstvo, da se razpiše več študijskih mest, kot je maturantov, hkrati pa govorijo o tem, da ne dobijo najboljših kandidatov, kar je navadno sprenevedanje.       
 O sprenevedanju fakultet
VIDEO
Informativni dnevi in nov...

Dodaj v

Bodoči študenti na informativnem dnevu ali na dnevu "lažnih obljub"?

ŠOS svari pred neakreditiranimi prevarantskimi programi
10. februar 2017 ob 17:20
Ljubljana - MMC RTV SLO

Prihodnji študenti so na informativnih dneh "bombardirani" s pozitivnimi informacijami o možnostih zaposlitve, a te informacije je treba vzeti "z rezervo", opozarja Jelena Štrbac Nemec.

Naj mladi upoštevajo predvsem svoje želje ali naj mislijo tudi na to, kje bodo dobili zaposlitev? "Govoriti o službah, v katere bodo današnji dijaki in prihodnji diplomanti vstopili čez pet let, je v današnjem hitro spreminjajočem se okolju zelo nehvaležno. Dijaka mora področje, ki ga izbere, vsekakor zanimati, notranja motivacija je tako večja, posledično pa je bolj uspešen," je za MMC pojasnila Jelena Štrbac Nemec iz Študentske organizacije Slovenije (ŠOS).

"Pred leti se je zelo vzpodbujal vpis na študij gradbeništva, potem pa je panoga šla v zaton in nastala je velika 'socialna bomba' za mlade, ki niso našli perspektive," je opozorila na hitro spreminjajoče se zahteve trga dela.

"Delodajalci pričakujejo vse več fleksibilnosti, zaposlitev od diplome do upokojitve pri istem delodajalcu v prihodnosti ne bo več. Generacije, ki prihajajo, ne bodo zamenjale zgolj več delodajalcev, pač pa bodo verjetno zamenjale tudi več različnih poklicev," je opisala fleksibilno delovno silo prihodnosti.
.


.
"Bombardiranje s pozitivnimi informacijami"
Fakultete si prizadevajo za čim večji vpis, tako da obljubljajo dobre študijske programe in razmere za delo ter zaposlitvene možnosti, a te informacije je treba vzeti "z rezervo, saj ni vse zlato, kar se sveti", je nadaljevala Štrbac Nemčeva in hkrati poudarila odmeven medijski primer študija biopsihologije na Univerzi na Primorskem, saj za takšen profil diplomantov služb ni.

"Mladi morajo poleg informacij, s katerimi jih bombardirajo na informativnih dneh, pozorno spremljati tudi druge informacije v javnosti, na primer to, da je katera od institucij podeljevala neveljavne diplome ipd., kar lahko kaže na to, da je nekje nekaj narobe, poleg tega so zlata vredne informacije starejših kolegov," je poudarila in dodala, da so boljše izkušnje znancev iz domačega okolja, kot pa študentov, ki jih fakultete povabijo k sodelovanju na informativnih dnevih, saj slednji povedo zgolj vse najlepše.

Neakreditirani prevarantski študijski programi
Marsikaj se oglašuje kot študij, a le-to ni, saj vpis na takšno neakreditirano fakulteto ali študijski program ne prinaša statusa študenta, niti kakršnekoli v Sloveniji veljavne izobrazbe, opozarjajo na ŠOS-u. Pri vpisu morajo biti zato bodoči študenti previdni. Vedno je treba preveriti, ali je študijski program tudi del javno veljavnega razpisa za vpis, ki ga vsak dijak dobi, na voljo pa je tudi na spletu na straneh Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

"V razpisu za vpis so navedeni zgolj programi, ki imajo javno veljavo, ne glede na to, ali jih izvajajo javni zavodi, koncesionarji ali pa zavodi brez koncesije. Samo omenjeni programi študentu omogočijo javno veljavno izobrazbo in status študenta," je opozorila Štrbac Nemčeva in dodala, da je drugo vprašanje, o katerem je treba razmisliti, tudi vprašanje kakovosti takšnih javno veljavnih diplom.

"Na trgu se ponujajo številna izobraževanja, ki se oglašujejo kot študij, nekateri takšni programi so za akreditacijo prosili, a je niso dobili, pojavljajo pa se tudi programi, ki v postopek akreditacije sploh nikoli niso vstopili," je posvarila neizkušene dijake pred prevarantskimi zavodi, ki zavajajo z marketinškimi obljubami, polnimi mikavnih dobro plačanih poklicev.

Ukrepati bi moral tržni inšpektorat
"Psihoterapija, pravo, menedžment - vse to se dobro sliši, a omenjeni izobraževalni zavodi radi zamolčijo, da študenti pri njih nimajo statusa, ker je program neakreditiran," je opozorila. Za mlade so pravice iz naslova statusa študenta pomembne, tako da se ne bi vpisali na omenjene programe, če bi vedeli, da teh pravic ne bodo imeli, je dodala.

"S tem se na ŠOS-u pogosto srečujemo, ko že vpisani študenti šele na naših infotočkah izvedo, da so brez statusa študenta, ko se neuspešno poskušajo registrirati za študentsko prehrano, kar jih popolnoma preseneti," je opisala srečanja z osuplimi študenti, ki so se vpisali na neakreditirane programe, za katere so poleg vsega odšteli še visoko šolnino.

Zakaj neakreditirane programe sploh lahko ponujajo? "Država stoji za akreditiranimi programi, vse drugo pa se ponuja kot storitev na trgu, če gre za lažno oglaševanje oziroma zavajanje, je za to najbolj pristojen tržni inšpektorat," je navedla, kdo bi moral ukrepati ob lažnem oglaševanju študija, ki to ni.

Več študijskih mest, kot je maturantov
V Sloveniji je študij zelo dostopen, saj je prostih študijskih mest celo več kot maturantov, k čemur so bile univerze sistematično spodbujane skozi sistem financiranja, ki nagrajuje množičnost, gre za t. i. glavarino. Rektorji omenjajo sprejemne izpite kot način za dvig kakovosti študija, medtem ko na ŠOS-u predlagajo, naj enostavno omejijo število vpisnih mest ali pa dodajo pogoj obtežitve določenih ocen, pri vpisu na študij matematike bi tako ocena iz matematike postala daleč najpomembnejša itd. "Glede sprejemnih izpitov je veliko odprtih vprašanj, letno se vpiše 15 tisoč dijakov, ki navedejo tri želje, in to je kar 45 tisoč sprejemnih izpitov letno, kar bi stalo po naši oceni vsaj tri milijone evrov letno. Nikakor nismo za to, da se ta strošek prevali na dijake," je dejala.

Sistem sprejemnih izpitov bi preverjal bolj specifična znanja, a pri tem se postavlja po njenih besedah vprašanje, kje bi dijak ta znanja lahko pridobil. "Študij arhitekture zahteva kar zahtevne priprave na sprejemne izpite, ki so za kandidate plačljivi, kar lahko vodi tudi v socialno izključenost. Pojavi se tudi vprašanje, kdo takšne priprave izvaja, ali gre za popoldanske dejavnosti istih profesorjev, ki na sprejemnih izpitih to znanje preverjajo," se je vprašala.

Univerze z izjavami o slabih študentih, ki si jih ne morejo same izbrati, zavajajo, so prepričani na ŠOS-u. "Sistem financiranja visokega šolstva, ki temelji na glavarini, ni prava pot, če želite vpis omejiti zgolj za najboljše v generaciji, saj je dejstvo, da se razpiše več študijskih mest, kot je maturantov, hkrati pa govorijo, da ne dobijo najboljših kandidatov, kar je navadno sprenevedanje," je poudarila. Na ŠOS-u zagovarjajo širok dostop do terciarnega izobraževanja, a treba je ostati realen in se zavedati, da niso prav vsi sposobni študirati in tudi doštudirati, je dodala.

Prihaja nov način financiranja in vpisa
A obeta se korenita sprememba financiranja visokošolskih zavodov. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so tako za MMC potrdili, da pripravljajo novo uredbo, ki bo ukinila dosedanje na t. i. glavarini temelječe financiranje visokega šolstva. Vpis bo z novim zakonom o visokem šolstvu praviloma ohranil trenutni postopek vpisa na prvo bolonjsko stopnjo, a z modifikacijami, tako da bodo institucije za posamezne programe poleg mature lahko po novem določale uspeh kandidatov pri dodatnem naboru srednješolskih predmetov in morebitnih dodatnih preizkusih.

"Pri določanju obsega vpisnih mest na posamezne visokošolske programe bodo visokošolske institucije sistemsko upoštevale širše družbene interese in dolgoročna predvidevanja o razvoju Slovenije, pa tudi zaposlitvene možnosti diplomantov. Pri študijskih programih, ki izobražujejo za regulirane poklice v EU-ju, izobraževanje za učitelje in poklice, pomembne za življenje in zdravje ljudi, je treba zadržati pristojnost Vlade RS za določanje števila vpisnih mest," so na ministrstvu pojasnili glede predlagane omejitve vpisa.

V vrhu po številu študentov
Slovenija je po vključenosti v terciarno izobraževanje v samem vrhu držav EU-ja, a v vrhu smo tudi pri izpadu oz. nedokončanju študija, je Šterbac Nemčeva poudarila številke in dodala, da je bil pred leti velik problem "fiktivnih" vpisov, a s pomočjo omejitve pravic iz naslova statusa študenta se je problem zajezil. Šlo je za študente, ki so bili vpisani izključno zato, da so lahko delali prek študentskih servisov.

"Ne študiramo samo zato, da lahko znanje neposredno prenesemo na trg dela, študij je nekaj več, gre za vzgojo družbenokritičnih državljanov, višja raven izobrazbe pa vpliva tudi na višjo stopnjo demokratizacije v družbi," je sklenila s pozitivnimi učinki študija.

Gorazd Kosmač
Prijavi napako
Komentarji
mitjek
# 10.02.2017 ob 20:39
Pri vpisu na študij so obljubljali, da bomo službo lahko izbirali, tako zelo iskan poklic bomo imeli....po koncu študija izpadeš kot bedak, ker živa duša ne išče človeka s tvojo izobrazbo.

potem pa diploma za ta zadnjo obrisat in marš delat za minimalca.
generusus
# 10.02.2017 ob 19:50
Z ozirom na izjemno veliko število vpisanih študentov pri nas, bi človek dobil vtis, da je Slovenija dežela genijev ali pa vsaj nadpovprečno nadarjenih ljudi. V resnici pa gre bolj za veliko anomalijo na področju terciarnega izobraževalnega sistema, kar ima za posledico slabše pogoje dela in kakovosti študija za tiste študente, ki so zares sposobni in primerni za univerzitetni študij.
Knez Miru
# 10.02.2017 ob 17:53
Bodoči študenti na informativnem dnevu ali dnevu "lažnih obljub"?

Hvalabogu za internet, upam, da so dovolj pametni in kredibilne informacije poiščejo sami. Informativni dan je bolj kot ne izlet.
Krimsky
# 10.02.2017 ob 17:56
" ... študij je nekaj več, gre za vzgojo družbeno kritičnih državljanov ..."
~
Zapor vzgaja za življenje v zaporu, samostan za življenje v samostanu, fakulteta za življenje na fakulteti. Vse ustanove so totalitarne, in ne prenašajo, da bi kdo pod vprašaj postavljal njihova temeljna izhodišča. Vse pohabljajo, vse svoje varovance prilagajajo – sebi, pri vseh je najvišja vrednota ubogljivost, poslušnost.
~
Če bi študij res usposabljal kritične državljane, bi bil svet bistveno drugačen ... saj študira velik del mladine ...
stomic
# 11.02.2017 ob 09:29
družboslovci noben ne govori, da ste nepotrebni, le veliko veliko preveč je tega kadra... ko pa pogledaš kaj ti ljudje delajo, pa to ni več ali manj nič v povezavi z njihovo izobrazbo... veliko pa jih je brez služb....
presenečen
# 11.02.2017 ob 08:26
V Sloveniji jih kar 70% rine na fakultete in samo 30% v poklice. V Švici je 70% ljudi v poklicih in 30% z fakultetno izobrazbo.

Inštalater strojnih inštalacij lahko dela za 1500€ neto, diplomiran iz vsš-javna uprava pa vozi viličarja za minimalca.

Takle mamo!!
Triglavski zmaj
# 10.02.2017 ob 23:08
Če bi se jim šlo za službe in odlično plačilo, bi se šli za izučit za vodovodarja, pleskarja, polagalca ploščic, mizarja ali kakega podobnega obrtnika.
amigo
# 10.02.2017 ob 18:50
Ponujanje neakreditiranih programov. Kako je kaj takega sploh možno? Maturanti se vpišejo na šole, ki ne omogočajo statusa študenta. Slovenija je še najbolj podobna Avgijevemu hlevu, v katerem vladajo prevaranti vseh vrst. Diplome se prepisujejo, kupujejo in prodajajo. Odvratno!
megan
# 11.02.2017 ob 01:15
FDV, FF in razni FOV-i so glavni proizvajalci nezaposljivega kadra v naši državi. Te fakultete bi lahko brez škode za nekaj let ukinili.

Tipično razmišljanje zaplakanca, ki meni, da lahko družba funkcionira brez družboslovcev in da so naravoslovci samodostni. Ni res, potrebuje se oboje - eni druge kvaliteno izobražene!
Res je sicer, da bi bilo treba bolj omejit vpis in dvignit nivo študija, pri marsikaterem predmetu tudi drastično zmanjšat brezvezno teoretiziranje in uvest več konretnih zadev, ampak to je že druga zgodba in se dotika nedotakljivosti profesorjev in tega, da nekateri izmed njih nimajo niti kančka izkušenj iz prakse. Ta problem je verjetno res bolj izrazit na družboslovju, se pa tudi v naravoslovju pojavlja. Tudi vsi naravoslovni študiji niso na nivoju, da bi se lahko reklo, da so kvalitetni.
presenečen
# 11.02.2017 ob 08:20
Kolega z s fakultetno izobrazbo dela za CNC mašino - za minimalca, za izredni študij je plačal cca 6000€.

Velik del slovenskih fakultet je izdalo študente z lažnimi obljubami.. Država nima nobene vizije, koliko določenega kadra se bo rabilo, kader se proizvaja brez vsake pameti.

Zato na vsake dve leti v tujino zbeži 1 cela generacija mladih od 25 do 35 let!!
presenečen
# 11.02.2017 ob 08:13
Fakultete so plačane po "glavah", samo da profesorji obdržijo svoje katedre, ki so same sebi namen in na trgu sploh ni povpraševanja po takem znanju.

Enkrat je bil nekje članek, da polovica vseh aktivno zaposlenih ne dela v svoji branži za katero se je izučil.

A ni to dovolj zgovoren podatek? Nekateri morajo skrivati svojo dejansko izobrazbo, ko se zaposlujejo..
Binder Dandet
# 11.02.2017 ob 08:23
Dan laznih obljub.

Odlicna skovanka.
presenečen
# 11.02.2017 ob 08:22
Vsem mladim bi predlagal, da se fino pozanimajo, po katerih panogah je povpraševanje. Danes je vse potrebno planirati, kje in kako bi rad živel, šele potem izobrazba.. Žal.
mali_piscek
# 11.02.2017 ob 07:46
Izjemno enostavna rešitev glede neakreditiranih programov.

Vsaka fakulteta bi morala imeti javno izobešen certifikat, kopijo pa bi morala predati študentu ob vpisu. Poneverba certifikata bi bila kaznivo dejanje. Prevarani študenti bi tudi imeli možnost iztožiti odškodnine.

Aja, ne bo šlo, ker nismo pravna država.
megan
# 11.02.2017 ob 15:16
družboslovci noben ne govori, da ste nepotrebni, le veliko veliko preveč je tega kadra... ko pa pogledaš kaj ti ljudje delajo, pa to ni več ali manj nič v povezavi z njihovo izobrazbo... veliko pa jih je brez služb....

Drži. Ampak ni samo druboslovcev preveč, na splošno je preveč diplomiranih (oz. po bolonjsko magistriranih, kar je isto), tudi gradbeniki, arhitekti, geodeti imajo trenutno težave z zaposlitivjo. Posledica tega, da se lahko vsak vpiše na študij in skoraj vsak dokonča vsaj nekakšno fakulteto ali pa "fakulteto" je pa to, da diploma (ali pa bolonjski magisterij, kar je isto) ni več nobena garancija, da nekdo res nekaj zna in da se je sposoben nekaj naučit. Saj nekateri, ki so bolj zagnani so v resnici zelo dobri, ampak skozi se da pridit tudi z zelo skromnim znanjem. Saj ni težko pogledat na google, kakšni izdelki se tudi imenujejo diploma - na družboslovju, pa tudi na tehniki. Nekateri niso niti na nivoju seminarske naloge v srednji šoli. Verjetno si lahko upravičeno mislimo, da avtor tudi sicer nima kaj več znanja, kot se ga pričakuje za srednjo šolo.
veronikad
# 11.02.2017 ob 14:56
in tudi inženirjev (predvsem gradbenih) je veliko brez služb oz opravljajo dela za OŠ, ob tem da so čreva pustili prej na faksu, še eno dodatno opozorilo že omenjenemu
pašeresje
# 11.02.2017 ob 11:35
Bodoči študenti na informativnem dnevu ali na dnevu "lažnih obljub"?

Hja konkretne študije, ki kaj veljajo po svetu bi morali promovirati

ne pa da jih gre največ na FDV ipd in pol po vezah v javni sektor,

kdo bo vse to živel pa nobenega ne briga
johann
# 11.02.2017 ob 10:44
Prihodnji študenti so na informativnih dneh "bombardirani" s pozitivnimi informacijami o možnostih zaposlitve, a te informacije je treba vzeti "z rezervo", opozarja Jelena Štrbac Nemec.

Vse to so laži in zavajanja. Edina prava informacija bi bila, če bi ministrstvo za šolstvo ali delo pripravilo podatke, koliko diplomantov se je za poslilo v svoji stroki po končanem študiju. Ampak potem bi ti ljudje imeli manj časa za kafetkanje po pisarnah, tako, da verjetno iz tega ne bo nič...
urosh444
# 11.02.2017 ob 08:43
Fakultete se oglašujejo in "prodajajo" bolj kot zavarovalne police, ki res rabijo oglaševanje, da se prodajo, pa čeprav so financirani iz državnega proračuna. Tukaj se vidi vsa neumnost SLO politiki, na eni strani državna firma Pošta, ki maltretira svoje delavce za malo denarja, na drugi strani pa tudi denar iz dobička podobnih podjetji porablja za oglaševanje fakultet in njihovo tekmovanje v tem, katera bo natresla več laži in zavedla čim več ljudi, da se bodo vpisali, jim s tem prinesli dodatna sredstva, pri tem pa naivni živeli v veri, da jih čaka svetla prihodnost, če jim le rata nekako prilezti do konca študija.
kislec
# 11.02.2017 ob 14:40
Najbolje ilustrira smisel takih info-dni novička v Delu, da sta na prikazu "policijske akademije" največ zanimanja požela policijska kužka.

Predlagam, da drugo leto tako vabo uporabijo še drugi faksi:
- Faks za varnost itd - bernardinca s sodčkom ruma (za reševanje izpod plazov);
- FDV terierčka, ki je najbolj nevrotičen in dosti laja, pa nič ne grize;
- za socialo dobrodušnega novofundlanca, ki bi vsakega kandidata obliznil;
aparat-čik
# 11.02.2017 ob 13:40
sem pa absolutno za to, da se vpis omeji in zaostrijo kriteriji. V zameno pa izboljšat poklicne srednje šole.

magister in doktor znanosti, ki ne morejo najti dela? lepo prosim, takih službica ne čaka nikjer, sami si jo morajo ustvarit.
ps11
# 11.02.2017 ob 10:40
Amigo,

vecino druzboslovnih kadrov je na zalogi za naslednjih 15+ let, vsaj. Dejansko grejo vecinoma samo zgubljat cas na faks. Cudi me, da jim tega starsi ne dopovejo, verjetno se sami ne razumejo. Jim bo jasno v petih letih. Tle bojo imeli papir, njihov sosolec, ki je sel po osnovni na "luzersko" poklicno, pa medtem ze zdavnaj denar. Kdo bo prezivel?
amigo
# 11.02.2017 ob 10:27
V Švici je 70% ljudi v poklicih in 30% z fakultetno izobrazbo.

Že davno tega so ugotovili, da je 30% vsake generacije sposobno za končanje Visokošolskega študija. To kar mi delamo je zapravljanje denarja.
amigo
# 11.02.2017 ob 09:51
&presenečen
Vsem mladim bi predlagal, da se fino pozanimajo, po katerih panogah je povpraševanje

Ta tvoj predlog je brez koristi. Kdo ve kakšno bo povpraševanje, ko bo dotični končal študij.
aqua_a
# 11.02.2017 ob 16:30
Informativni dan je namenjen ogledu srednje šole/faksa za prvi stik s šolo in rahel vtis. Nekih posebnih informacij ni, saj o programih šolanja itak prebereš na internetu, tudi izkušnje starejših študentov.
"Slovenceljnem", ki samo kritizirate nas mlade, pa par brc v tazadnjo...res, tako ste zamorjeni, nobene spodbude ni, že tako ne pričakujemo lepe prihodnosti, potem pa še to nerganje poslušatt, kot: ne moremo "vsi" študirat. Saj ne študiramo vsi. Koliko je pa neizobraženaih in kakšen problem predstavljajo, se pa noben ne vpraša kajne? In teh brez točno zastavljenega cilja, kaj bi želeli v življenu početi..potem pa pravijo, da: znajo "vse" in delali bi "karkoli".
Mi vsekakor ni žal za kup vložena trud in časa v šolanje, saj se po mojem mnenju še vedno obrestuje in poveča možnosti za zaposlitev ter pripomore k osebnemu razvoju.
Vsem privošlim veliko veselja in poguma pri zaključku sedanjega šolanja in nadaljnji izbiri poklica.
LP! :)
aparat-čik
# 11.02.2017 ob 13:36
vedno sem tako razmišljal, so tisti ki imajo delo in tisti, ki imajo poklic. S tem, da je delavec vedno zamenljiv s cenejšim, in vedno te prvega čaka brca v rt ko nastanejo problemi. Človek, ki se odloči za poklic, je tudi zamenljiv, toda če si res dober bodo lahko drugi iskali tebe, ne pa ti druge :)

Za dobro izbrat poklic moraš pač vedet, katero vlogo najbolje igraš v družbi, si širiš obzorje, in to je to.
dude
# 11.02.2017 ob 07:44
Nekdo bo moral tudi sekrete pucati. Drugace jih bodo imigranti. Logicen zakljucek je, da je potrebno zmanjsati delez visoko izobrazenih, ali pa se sprijazniti s trgom delovne sile, kjer fizicna dela opravljajo priseljenci.
windmaster
# 11.02.2017 ob 06:59
V šolo moraš hodit in se učit, so nas pred štirimi desetletju učili v osnovni šoli.
Zdaj učijo isto, časi so pa čisto drugačni.
mirror
# 11.02.2017 ob 00:43
FDV, FF in razni FOV-i so glavni proizvajalci nezaposljivega kadra v naši državi. Te fakultete bi lahko brez škode za nekaj let ukinili.
SF0100
# 10.02.2017 ob 19:22
ne razumem kako se lahko izgubljajo po ljubljani

a ne znate pogledat na google street view?

danes je en koperčan v rikverc vozu po enosmerni in naredil zastoj za 20 min.
upam, da ti bo šlo na faksu bolje...
Virunum
# 12.02.2017 ob 21:47
Dragi optimistični bruc... Evo par informacij za boljšo razgledanost o trgu dela na sončni strani Alp... Okrog 30.000 ljudi dela v državni upravi oz. v ožjem javnem sektorju (plače nikakršne, še posebej zaradi ZUJFa; napredovanje samo po politični liniji; vzdušje klaverno; znanje ni vrlina)... Naslednjih slabih 130.000 dela v širšem javnem sektorju - pravosodni, zakonodajni in organi lokalne samouprave ter množica gospodarskih in negospodarskih javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, torej razni zavodi, skladi, agencije ipd. (plače po tarifnih plačilnih razredih; napredovanje zelo počasno in traja celo življenje; veliko interne politike)... Okrog 70.000 ljudi je zaposlenih v gospodarskih družbah in drugih organizacijah, ki so v lasti države ali je država ustanoviteljica (plače dobre, še posebej če gre za kakšno energetiko ali podobne monopoliste; moraš znati lesti v rit tistim, ki so že v sedlu ali imet dobrega botra; vsi bi tja, vendar je premalo prostora)... Samozaposlenih (večinoma s.p.-ji) in tistih, ki pri njih delajo, je okrog 140.000 (plače minimalne; življenje od danes na jutri; beseda napredovanje ne obstaja; še srednja šola je preveč)... Tako pridemo do cifre 370.000... Na koncu ostane 440.000 ljudi, ki dela v realnem gospodarstvu (recimo, da je relano)... To so večinoma srednje velika in manjša podjetja... Če so lastniki tujci imaš srečo, ker so stvari sistemsko bolj urejene, znanje je nekaj vredno, plače pa vseeno niso pretirano dobre, saj tujci izkoriščajo referenčno minimalno plačo v državi... Če je lastnik domačin, tvegaš, da je kak tranzicijski kavboj ali da gre za družinsko podjetje, kjer se boš moral najbolj ukvarjati z mnenjem njegove žene, sina, hčere ipd. (pri tej sorti najbolj šteje zdrava kmečka pamet, diplom se bojijo, ker jih je strah lastnega neznanja in ker bo treba dati večjo plačo)... Takšno je pač stanje... Tisto, kar ti trosijo na fakultetah, je ponesrečen marketing, saj se v morju izobraževalnih ustanov dvomljive kakovosti vsi borijo za čim večje število vpisanih brucev, od česar sami živijo... Veliko jih sicer z davkoplačevalskim denarjem šola kadre za odhod naravnost v tujino, kar po vsej verjetnosti čaka tudi tebe.
Untamle
# 12.02.2017 ob 09:37
Neakreditirani prevarantski študijski programi
No, imena?

Sicer pa če se dandanes, v dobi informacij, ki so dostopne z nekaj kliki, kot bodoči univerzitetni študent ne zmoreš pozanimati takšnih osnov, je morda bolje da ne študiraš.
simon-rupsi
# 12.02.2017 ob 05:11

mitjek
Pri vpisu na študij so obljubljali, da bomo službo lahko izbirali, tako zelo iskan poklic bomo imeli....po koncu študija izpadeš kot bedak, ker živa duša ne išče človeka s tvojo izobrazbo.

potem pa diploma za ta zadnjo obrisat in marš delat za minimalca.


Nič hudega. Tudi v Ameriki ,ki je pojem uspeha in priložnosti delajo bivši diplomanti za minimalca.

Diploma ti ne daje v realnem sektorju takoj visoke plače, pač pa zgolj vstopnico , da dobiš službo in če se izkažeš, dobiš nato povišico.

Narobe je razmišljanje, da bo novo pečeni diplomant imel enako ali zelo podobno plačo nekomu, ki dela že nekaj let. Tako to ne gre. Sistem je takšen, da se je potrebno v službi dokazati in če si uspešen boš kmalu dobil povišico.

Služb v Javnem sektorju ni, kamor bi večina mladih želela, saj je tam razmerje med dejanskim učinkovitim delom in nedelom 30-70 % in to so sanje 70% mladih, da bi prejemali lepo plačo, imeli minimalno odgovornost in malo efektivno delali. Večino časa pa kofetkali in sloneli na internetu v lepo klimatiziranih pisarnah.
_turing
# 11.02.2017 ob 16:08
Hmmm, ob vseh opozorilih o lažeh bi veljalo pripomniti, da fakultete že dolgo časa niso več plačane "na študenta", vsaj na 1. stopnji ne. G. Kosmač bi se res lahko malo bolje pozanimal.
veronikad
# 11.02.2017 ob 14:51
predvsem je bistevno da ne padejo na limance študija tehnike ali naravnoslovja, medicina se edino mogoče splača, mogoče, kajti te študiji so živ masakr pol pa dobiš veliko slabše službe kot kulturologi v javnem sektorju, ki so tudi žurali celo študentsko obdobje in onkraj njega, recept za uspej v sloveniji je torej kulturologija (oz če pozna kdo še kej lažjega pol to), kuhat kavo prek študenta v javnem sektorju (je še neki keša za žurke torej ob obilici časa) in pol če maš malo sreče dobiš službo za kuhanje kave v javnem sektorju, ki je veliko bolj varna in bolje plačana kot karkoliv privatnem sektorju pa še veliko več imaš od mladosti
ferdo12
# 11.02.2017 ob 07:40
Najboljše je opravit tiste tečaje, kako se jim že reče, aja, FDV. Garantirana služba. pa FF tečaj tud ni slab.
am shagar
# 10.02.2017 ob 18:42
Bolje, d greš na pivo kot na informativca. Zveš itak tako ne nič.
pedalski
# 10.02.2017 ob 21:43
mitjek, pri vpisu boste lahko izbirali, kar pomeni, dokler boste imeli status
gispa
# 13.02.2017 ob 00:28
Mene so učili, hodi v šolo, študiraj, da ti ne bo treba delat (fizično). Šel na FF, dojel, da to ni to in odšel. Evo me zdaj v gostinstvu in turizmu, kjer je precej tudi fizičnega dela. Hvala bogu so službe. Kmalu bom diplomiral iz turizma, potem grem pa na magisterij. Upam, da bo kaj pomagalo. Vsaj pri boljši plači, ker delat bom itak mogel. :)
MatRag
# 12.02.2017 ob 22:17
Bom tak povedal. Pazite se sploh tisti, ki greste študirat kakšen šport. Nas so zavedli pred leti tako, da sem 5.400 € vrgel vstran. Na koncu še mi diplome ni bilo za pisat, ker sem šel raje na hiter tečaj, ki traja 10-12 dni in sem za 330 € dobil to licenco C.
Bono
# 11.02.2017 ob 11:47
Ne študiramo samo zato, da lahko znanje neposredno prenesemo na trg dela, študij je nekaj več, gre za vzgojo družbenokritičnih državljanov, višja raven izobrazbe pa vpliva tudi na višjo stopnjo demokratizacije v družbi.

Mogoče nekoč in v neki drugi državi.

Danes proizvajate poslušalce Modrijanov.
veronikad
# 11.02.2017 ob 15:19
ja kako sem lahko pozabil na to... arhitektura je tut izreden nateg oz promašaj, ampak vseeno manjši kot gradbeno inženirstvo
Dr. Kumrovec
# 10.02.2017 ob 17:28
Izzivi na tem področju terjajo konkretne rešitve. Država bi morala oblikovati ustrezno strategijo za to področje ter si konkretno zavihati rokave.
mkrebs
# 11.02.2017 ob 17:50
Vse je nateg.
Kazalo