Potem ko je premier Janša, nezadovoljen zaradi prepočasnega trasiranja obvoznice okoli Škofljice, predsedniku SLS-a pisal, naj razmisli o zamenjavi ministra za kmetijstvo in okolje Franca Bogoviča, se je ta danes sešel z župani občin, kjer naj bi potekala nova cesta Ljubljana―Kostel. Minister je obljubil hitrejšo umestitev obvoznice v prostor in sprejetje državnega prostorskega načrta do konca leta, župani pa so preklicali zaporo ceste, ki so jo napovedali za ponedeljek.

Minister za kmetijstvo in okolje je izpostavil, da so ključni pogovori, povezani z obvoznico, potekali že maja. Medresorska delovna skupina, ki je bila imenovana 21. maja, je do 29. maja pripravila vse rešitve; različice kratkoročnih rešitev in tudi opredelitev do sprejetja državnega prostorskega načrta (DPN). Pri pripravi te različice je potekala tudi priprava okoljskega poročila, ki pa bo zdaj dopolnjeno.

Dodana vrednost dogovarjanj je v tem, da se pri izbrani različici, ki bo verjetno tekla skozi Barje, nadomestne habitate s tehničnimi rešitvami s prej predvidenih 250 hektarjev zmanjša na 90 hektarjev kmetijskih zemljišč, kar bo pomenilo tudi bistveno pocenitev obvoznice. Ta je prvotno stala 112 milijonov evrov, od tega so 60 milijonov evrov stali nadomestni habitati. Dogovorili so se tudi, da se v zvezi z različico Lisičje vnese v okoljsko poročilo čim več argumentov, ki jasno govorijo o nesprejemljivosti te različice, je dejal Bogovič.

Takšno okoljsko poročilo je v pripravi in bo v javno razgrnitev šlo v oktobru. To pa bo tudi osnova, da bi vlada na seji konec leta že lahko sprejela različico, po kateri bi ta obvoznica potekala. Od tu naprej po zagotovilih ministrstva za infrastrukturo in prostor ter direkcije ceste potrebujejo največ eno leto, da pridejo do dokončnega državnega prostorskega načrta. To pa bo osnova za pridobitev gradbenega dovoljenja, je pojasnil.

Premierjev pospešek?
Na vprašanje, ali je k pospešku pri dogovorih pripomoglo tudi pismo predsednika vlade Janeza Janše glede razmisleka o zamenjavi ministra zaradi zamud pri gradnji obvoznice, je Bogovič odvrnil, da so bile rešitve na mizi že konec maja, današnji sestanek pa je bil dogovorjen že v začetku tedna. Sicer pa je poudaril, da ni človek, ki bi se "oklepal stolčkov". "Želim korektno in pošteno delati. Mislim, da sem v teh mesecih tudi tako deloval. Drugi pa so poklicani za to, da presodijo, ali je to delo dovolj dobro ali ne. Sam s temi sodbami nimam kakšnih velikih težav," je povedal Bogovič.

Tudi župan Škofljice Ivan Jordan in župan Iga Janez Cimperman sta po sestanku, ki se ga je poleg predstavnikov pristojnih ministrstev udeležilo 13 županov razvojne osi 3a, izrazila zadovoljstvo nad dogovorjenim. Kot je poudaril Jordan, je bil sestanek zahteven, a zelo ploden. Minister je dal besedo in postavili so tudi roke, povezane z umestitvijo obvoznice v prostor. Konec oktobra pričakujejo javno razgrnitev, konec leta pa umestitev različice pri vladi. Kot je še dejal župan, so sprva nameravali 3. septembra v celoti zapreti regijsko cesto, vendar so se po današnjem dogovoru odločili, da takšnega protesta ne bodo izvedli.

Nov koalicijski izziv?
Minister je sicer že za četrtkov Dnevnik naše televizije potrdil, da je premier presodil, da umeščanje škofeljske obvoznice poteka prepočasi, in predsedniku ljudske stranke Radovanu Žerjavu posredoval e-sporočilo s predlogom k razmisleku o Bogovičevi zamenjavi. Bogovič je v telefonski izjavi dejal, da ne želi špekulirati. "To so vprašanja za našega predsednika in predsednika vlade. Dela je v izobilju, o tem bodo odločali drugi."

Zgodba obvoznice Škofljica ima dolgo, približno 15-letno brado. Glavne težave se seveda nanašajo na njen predvideni potek, predvsem pri različici čez del Ljubljanskega barja, ki spada med varovana območja Nature 2000. Na podlagi okoljske presoje bi bilo v primeru poteka čez varovano območje treba urediti več kot 200 hektarjev nadomestnih zemljišč - tako tistih z vidika varstva narave kot tudi varstva oziroma nadomeščanja kmetijskih zemljišč.

Do uskladitve mnogoterih interesov pa je pot proti Kočevju za voznike bistveno daljša.