Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša: 'Pri sodnikih ne gre za rek, vrana vrani ne izkljuje oči, ampak za dejstva.' Foto: MMC RTV SLO
Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša: 'Pri sodnikih ne gre za rek, vrana vrani ne izkljuje oči, ampak za dejstva.' Foto: MMC RTV SLO

Sodniki nimajo več izgovorov. V njihovih rokah je suvereno vodenje postopka, saj je sodnik tisti, ki določa, kako se bo zadeva vodila in sankcionirala procesna zloraba.

Branko Masleša
Masleša predstavil prednostne naloge sodišč

"Sodstvo bi lahko delovalo bolje, toda problemi niso nastali zdaj, ampak se kopičijo zadnjih 20 let, zdaj pa jih odpravljamo," je dejal Masleša na tiskovni konferenci ob odprtju novega sodnega leta.

"Zdaj se že oži obseg problematičnih primerov, pričakujemo, da bodo ekscesni primeri odpravljeni, trendi kažejo, da se sodni zaostanki zmanjšujejo," je realen Masleša.

Zmanjšujejo se sodni zaostanki
Sodni zaostanki so se v primerjavi z letom 2011 v letu 2012 zmanjšali za 16,6 odstotka, korigira se tudi starost zadev. Med stare zadeve namreč štejejo že primere, stare šest mesecev in en dan, kar pa ni enako kot 30 let stari primeri. Poudarjajo, da prav iz enačenja starosti primerov izhaja nesporazum, ki so ga s pravosodnim ministrstvom imeli pred koncem leta v povezavi s programom Lukenda. Da bi ga dejansko končali oziroma odpravili sodne zaostanke, bi sodišča potrebovala 3,2 milijona evrov, ponujeno pa jim je bilo le 500 tisoč. To pa je bilo po besedah Masleše nesprejemljivo, še posebej ob dejstvu, da gre za projekt, ki se ne financira iz proračuna. Po njegovem mnenju je treba namreč povečati število sodnega osebja, ki edino lahko razbremeni sodnike, ki bi se lahko osredotočili le na sojenja.

Negativne ocene sodnikom
V letu 2012 se je število sodnikov zmanjšalo za 36, v tekočem letu bo sodniška funkcija prenehala še 50 sodnikom. Večinoma gre za upokojevanje, a je med njimi kar nekaj sodnikov, ki jim je oziroma jim bo funkcija prenehala zaradi negativne ocene, ki so si jo prislužili zaradi "neustrezne organizacije dela, popolne nekritičnosti in neustreznega vodenja kazenskih postopkov".

"Vrana vrani ne izkljuje oči"
"Ni bilo razumevanja za njihovo delovanje v službi in zunaj nje," je navedel Masleša. Ob tem je zavrnil očitke nekdanjega ministra za pravosodje Senka Pličaniča, ki je ob aferi "stečajni upravitelji" pričakoval, da bo nadzor uveden nad več kot šestimi sodniki, ki so prijateljevali s stečajnimi upravitelji. "Ne gre za rek, da vrana vrani ne izkljuje oči, ampak za dejstva," je dejal Masleša, hkrati pa k večji "nadzorstveni odgovornosti" pozval predsednike okrajnih in okrožnih sodišč. "Fotografija kaže na nespodobnost, a je treba ugotoviti dejstva še za disciplinsko ali kakšno drugo odgovornost šestih sodnikov višjega sodišča. Pričakujem, da bo v kratkem sprejeta odločitev," je dejal Masleša.

Pravnomočna sodba Zidarju, Tovšakovi in Črnigoju 19. marca?
Napoveduje tudi, da bi okrog 19. marca lahko dobili tudi pravnomočno sodbo v primeru gradbenih baronov Zidarja, Tovšakove in Črnigoja. Že je res, da postopek dolgo traja, toda vsi se strinjamo, da hitrost ne more biti pred poštenostjo sojenja.

Strinjal pa se je, da kazenske zadeve potekajo prepočasi, zaradi česar so ustanovili ti K projekt, ki nalaga koncentrirano vodenje zadev ter pravilo, da se obravnave prelagajo samo za določen čas, in le izjemoma za nedoločen čas. Postavili so tudi časovne standarde, po katerih po pravnomočnosti obtožnice mora biti predobravnavni narok v 45 dneh. "Sodniki nimajo več izgovorov. V njihovih rokah je suvereno vodenje postopka, saj je sodnik tisti, ki določa, kako se bo zadeva vodila ter sankcionirala procesna zloraba," poudarja Masleša.

Napovedal je tudi izboljšanje obrazca, s katerim se lahko obdolženec opraviči in ne pride na sojenje. Po novem bo vseboval tudi diagnozo, saj bodo zdravniki manj radodarni z opravičili. Razmišljajo tudi o zaslišanju prek videokonference, če obdolženec ne more priti na glavno obravnavo.

Masleša je dejal, da se dela tudi na izboljšavi poslovne kulture sodne uprave, in sicer, da je pri njej treba narediti premik, je poenotiti in jo graditi glede na cilje. Vpad zadev je še vedno velik, v letu 2012 je znašal malo manj kot milijon, so pa sodišča rešila 1.190 tisoč zadev.

V letu 2013 bodo prioriteta izvršbe, katerih postopki so popolnoma nepregledni. Kar 180 tisoč zadev je pri sodnih izvršiteljih, kar dodatno obremenjuje sodišča. Prav tako bodo prioriteta gospodarski postopki. "Nesprejemljivo je, da spor, katerih vrednosti gredo v stotine milijonov, da se leta in leta nič ne premakne in gredo iz roke v roke sodnikov," je kritičen Masleša, ki pričakuje vsebinska sojenja in ne umetelnih procesnih sodb.

Sodniki nimajo več izgovorov. V njihovih rokah je suvereno vodenje postopka, saj je sodnik tisti, ki določa, kako se bo zadeva vodila in sankcionirala procesna zloraba.

Branko Masleša
Masleša predstavil prednostne naloge sodišč