Janša je z izidom arbitražnega postopka nezadovoljen, saj meni, da je Slovenija z njim precej izgubila. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Janša je z izidom arbitražnega postopka nezadovoljen, saj meni, da je Slovenija z njim precej izgubila. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Alenka Bratušek, kongres ZaAB
Bratuškova pričakuje pritisk Evropske unije na Hrvaško. Foto: BoBo

Slovenci in Hrvati imamo lahko različna stališča, imamo pa vsi en skupen interes - to je boljša prihodnost za naše ljudi, in to v skupni, združeni Evropi.

Bratuškova
Vatovec
Iz Levice sporočajo, da je arbitraža pogosto prekrivala druge pereče teme. Foto: BoBo

Žalostno je, da se državama v 26 letih ni uspelo medsebojno o tem dogovoriti, predvsem zaradi interesov elit tako v Zagrebu kot v Ljubljani, ki so velikokrat na podlagi tega prikrivale notranjepolitične teme.

Vatovec
Tonin
Tonin državo poziva, naj najde (finančne) rešitve za Slovence, ki so ostali na drugi strani meje. Foto: BoBo

Slovenija bo morala tu izvajati svojo oblastno funkcijo, kar pomeni, da bo s svojimi institucijami, če hočete, s svojimi plovili, pokazala, kje je slovenski teritorij.

Tonin o Piranskem zalivu
Joško Joras po razsodbi ostal na hrvaški strani
Smo Slovenci lahko zadovoljni z arbitražo?
Arbitraža razočarala opozicijo
Mejni spor s Hrvaško prvič v zgodovini razrešen

V največji opozicijski stranki SDS niso zadovoljni z odločitvijo arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško. Predsednik SDS-a Janez Janša je danes dejal, da je Slovenija, ki je ob osamosvojitvi nadzorovala celoten Piranski zaliv, v četrtek izgubila četrtino, v koridorju, ki ga je določilo arbitražno sodišče, pa bo imela le splošne pravice.
Janša je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal, da je Slovenija dobila le komunikacijski prehod, to pa ni tisto, kar je imela 25. junija 1991 "in kar je obljubljala tista stran, ki je glasovala za sporazum".

Slovenija na morju meji na Italijo in Hrvaško, ne na mednarodne vode, kdor trdi drugače, namerno zavaja, v zvezi z razsodbo arbitražnega sodišča pravi Janša. Meni, da je odločitev slabša, kot je bil sporazum Drnovšek-Račan, ki je prek mednarodnih voda določal stik Slovenije z odprtim morjem.

Glede pozivov k enotnosti politike je dejal, da bo Slovenija enotna, če bomo priznali stanje, kot je, in ne bomo lagali sami sebi.

Opozoril pa je, da je bil arbitražni sporazum potrjen na referendumu, zato Slovenijo pravno veže, čeprav je po njegovem prepričanju v nasprotju s sklepom, ki ga je sprejel DZ leta 2013 ob vstopanju Hrvaške v EU.

Janša je še dejal, da se razsodbe sodišča ne da enostransko realizirati, in dodal, da je Hrvaška od arbitražnega sporazuma odstopila takoj, ko je postalo jasno, da bo vstopila v EU. Ocenjuje, da bi bila možnost, da bi Hrvaška sodelovala, čas njenega vstopanja v schengensko območje.

Zavezništvo: Izkupiček ni idealen
"Če arbitražnega sporazuma in odločitve sodišča ne bi bilo, bi bili prikrajšani obe državi, saj bi se namesto z razvojnimi politikami še vedno ukvarjali z obmejnim sporom," meni predsednica stranke Alenka Bratušek.

Kot podarja Bratuškova, izkupiček arbitraže ni popolnoma idealen. A je sodišče vendarle odločilo v skladu s sporazumom o arbitraži, sklenjenim med Slovenijo in Hrvaško. Parlamentarni odbor za zunanje zadeve, katerega članica je tudi Bratuškova, je zato sklenil, da bo Slovenija sodbo spoštovala brez zadržkov, so zapisali na spletni strani Zavezništva.


"Slovenci in Hrvati
imamo lahko različna stališča, imamo pa vsi en skupen interes - to je boljša prihodnost za naše ljudi, in to v skupni, združeni Evropi," še poudarja Bratuškova.

Kot je še spomnila, Hrvaška za zdaj ne popušča pri stališču, da sodbe arbitražnega sodišča ne bo spoštovala. Ob tem opozarja, da "je bil dogovor o arbitraži pogoj, da je Hrvaška postala del Evropske unije. Zdaj, ko je že del Unije, pa dogovora ne bi več spoštovala." Zato bi se po njenem mnenju morali oglasiti predstavniki Evropske komisije in evropskih držav in Hrvaško spomniti, da je del evropske družine in da se mora tudi vesti evropsko.

Slovenija bo odločitev spoštovala in jo tudi namerava uveljaviti. Pri tem bo morala država pomagati ljudem na območjih, za katere je arbitražno sodišče presodilo, da vendarle ne pripadajo Sloveniji, še poudarjajo v Zavezništvu.

Arbitražno sodišče je v skladu z arbitražnim sporazumom v četrtek določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in morju. Med drugim je presodilo, da velika večina Piranskega zaliva pripada Sloveniji, določilo pa je tudi 2,5 navtične milje široko stično območje Slovenije z odprtim morjem.
Levica: So še druge težave
V poslanski skupini Levica pravijo, da je treba sodbo arbitražnega sodišča spoštovati. A vprašanje arbitraže ne sme postati nekaj, kar bo zakrilo vse druge pereče težave v naši državi, "ki so veliko večje kot samo vprašanje meje", je v izjavi novinarjem v DZ-ju opozoril poslanec Levice Matej T. Vatovec.
"Žalostno je, da se državama v 26 letih ni uspelo medsebojno o tem dogovoriti, predvsem zaradi interesov elit tako v Zagrebu kot v Ljubljani, ki so velikokrat na podlagi tega prikrivale notranjepolitične teme," je dejal Vatovec v prvem odzivu na sodbo arbitražnega sodišča glede meje med Slovenijo in Hrvaško.

Arbitraža je po njegovih besedah dosegla svoje, "očitno drugače nismo bili sposobni, ne sme pa to postati nekaj, kar bo zakrilo vse druge teme". V mislih je treba imeti spremenjene okoliščine in potrebe ljudi, ki jih odločba arbitražnega sodišča zadeva, je opozoril poslanec.

Hkrati pa se mora država po njegovih besedah posvečati večinskemu problemu, kar da je "socialna stiska, revščina v tej državi".
NSi: Razočarani smo
V NSi-ju so nad razsodbo arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško razočarani, je v izjavi za medije povedal vodja poslanske skupine NSi-ja Matej Tonin. Se pa zavedajo, da alternativa "praktično ne obstaja" in da je treba arbitražno razsodbo sprejeti takšno, kot je. V nobenih dvostranskih pogajanjih s Hrvaško najverjetneje ne bi dosegli več.

Tonin je pojasnil, da so v NSi-ju nezadovoljni zlasti zaradi določitve meje na morju, ob Dragonji in na Razkrižju. Slovenija je tako na neki način "prisiljena sprejeti tisto, kar je bilo razsojeno". To se pričakuje od države, ki spoštuje demokratične standarde in pravne norme, zato to isto Tonin pričakuje tudi od Hrvaške.

Pri tem v NSi-ju računajo na svetovne velesile, zlasti pa na EU, da bodo Hrvaško znova in znova opominjali, da je treba razsodbe mednarodnih sodišč in mednarodno pravo spoštovati. EU ima v tem pogledu tudi zelo močni orodji, ki bi spodbudili Hrvaško, naj razsodbo sprejme - to sta evropski denar in glasovalne pravice v njenih institucijah, je povedal Tonin.

Tu se bo po njegovih besedah tudi pokazala verodostojnost EU-ja. "Če želi Evropska unija tudi v praksi udejanjiti tisto, kar zagovarja, potem je jasno, da se mora postaviti na stran prava," je poudaril.

Od slovenskega parlamenta pa v NSi-ju pričakujejo, da bo sprejel zakon, ki bi zaščitil interese tistih slovenskih državljanov, katerih domovi so ostali na drugi strani meje. Za približno 30 takšnih hiš ob Dragonji in na Razkrižju naj se po predlogu NSi-ja sprejme poseben zakon.

Ta bi jim ponudil finančno nadomestilo, s pomočjo katerega bi lahko ti državljani svoje domove postavili na slovenskem ozemlju in tu tudi normalno zaživeli, če bi to želeli, je pojasnil Tonin. "Ti ljudje ne smejo imeti občutka, da so prepuščeni sami sebi," je poudaril.

V NSi-ju so sicer pričakovali, da bo arbitražno sodišče v presoji glede stika z odprtim morjem povzelo sporazum Drnovšek-Račan, saj sta po njem državi v dogovorih prišli najdlje doslej. Dejansko pa je rešitev, ki določa stik oz. t. i. junction, po Toninovem mnenju slabša. Je pa tudi res, da Hrvaška omenjenega sporazuma ni nikoli ratificirala in da je sodišče tu najverjetneje iskalo nek kompromis, je dejal.

Ob tem je vodja poslancev NSi -ja komentiral tudi napovedi hrvaških ribičev, da bodo še naprej lovili do sredine Piranskega zaliva. Kot je poudaril, je meja na tem območju zdaj jasno določena. "Slovenija bo morala tu izvajati svojo oblastno funkcijo, kar pomeni, da bo s svojimi institucijami, če hočete, s svojimi plovili, pokazala, kje je slovenski teritorij," je dodal Tonin.

SD pozdravlja razsodbo
V koalicijski SD pozdravljajo razsodbo arbitražnega sodišča, ki je po njihovih navedbah dokončna, in si želijo, da se v polnem obsegu uveljavi v praksi. Ob tem pričakujejo, da bo tudi Hrvaška kot članica EU sodbo sprejela in spoštovala mednarodne zaveze, so navedli na svoji spletni strani. V SD pozivajo tudi k mirnemu pristopu in izogibanju incidentom.

Kot so napovedali, bo "naša glavna skrb, da tako doma kot v dialogu z Zagrebom poskrbimo, da bo življenje ljudi, ki živijo ob meji, po razsodbi lažje in boljše". Od vseh pristojnih institucij naše države v SD pričakujejo, da bodo svojim državljanom v primeru, da jih je razsodba arbitražnega sodišča kakor koli prikrajšala, pomagale najti ustrezne rešitve. "Njihova usoda je za nas ta trenutek najbolj pomembna," so dodali.

Za SD je določitev meje dokončna in vračanje k bilateralnemu določanju meje ni možno. Za to po njihovem mnenju niti nimamo mandata, "saj bi bilo to v nasprotju z voljo državljank in državljanov Slovenije, ki so na referendumu podprli arbitražni sporazum kot pravi in ustrezen način za določitev meje s sosednjo Hrvaško".

Čas za realne ukrepe
V zavodu Dobra država, vodi ga nepovezani poslanec Bojan Dobovšek, menijo, da je odločitev arbitražnega sodišča priložnost, da Slovenija končno prepozna in prizna realnost odnosov z našo južno sosedo. Kot najbolj problematično ocenjujejo razlago stika Slovenije z odprtim morjem skozi Hrvaške teritorialne vode. "Teritorialnega stika z mednarodnim morjem, kot kaže, nismo dobili, zato se sprašujemo, ali je odločitev v skladu s sklepom, sprejetim v državnem zboru," so pojasnili.

Vlada mora zdaj sprejeti realne in učinkovite ukrepe za zavarovanje nacionalnih interesov in implementacijo odločitve arbitražnega sodišča, so dodali. Implementacija pa ne bo mogoča na strategijah, ki temeljijo "samo na upanju ustreznega pritiska na Hrvaško od ključnih držav EU-ja", so pojasnili.




Slovenci in Hrvati imamo lahko različna stališča, imamo pa vsi en skupen interes - to je boljša prihodnost za naše ljudi, in to v skupni, združeni Evropi.

Bratuškova

Žalostno je, da se državama v 26 letih ni uspelo medsebojno o tem dogovoriti, predvsem zaradi interesov elit tako v Zagrebu kot v Ljubljani, ki so velikokrat na podlagi tega prikrivale notranjepolitične teme.

Vatovec

Slovenija bo morala tu izvajati svojo oblastno funkcijo, kar pomeni, da bo s svojimi institucijami, če hočete, s svojimi plovili, pokazala, kje je slovenski teritorij.

Tonin o Piranskem zalivu
Joško Joras po razsodbi ostal na hrvaški strani
Smo Slovenci lahko zadovoljni z arbitražo?
Arbitraža razočarala opozicijo
Mejni spor s Hrvaško prvič v zgodovini razrešen