Milan Brglez je v svojem nagovoru poudaril, da se je v času Osvobodilne fronte volja ljudstva izkazala kot mnogo močnejša od vojaške sile. "Zbrali so se različni ljudje, ki Slovenije niso želeli prepustiti toku usode," je še dejal Brglez in dodal, da so vrednote OF-a tudi neločljivo bistvo Slovenije.

"Žalostijo me nenehni poskusi zmanjševanja pomena in vloge Osvobodilne fronte Slovenije," je še dejal Brglez in dodal, da je kljub pomenu Osvobodilne fronte treba tudi kritično vrednotiti zgodovinska dejstva. "Pomen osvobodilne fronte ne pomeni, da so bila vsa dejanja v tem obdobju sprejemljiva," je dejal Brglez, ki je svoj govor sklenil s pozivom: "Naj živi Osvobodilna fronta, naj živi Slovenija."
"Prebivalke in prebivalci Slovenije smo svojo upornost, podobno kot leta 1941, ponovno potrdili pred 25 leti, v vojni za osamosvojitev. Znova smo dokazali, da je zgodovina resnično na strani pogumnih in na strani tistih, ki branijo pravico do samoodločbe," je izpostavil. Preboj med članice mednarodne skupnosti pa je po njegovih besedah Sloveniji vzel zalet, "pri čemer nismo niti opazili, kdaj smo svojo nekdanjo upornost začeli nadomeščati s sprijaznjenostjo s pogoji, ki jih postavljajo drugi, močnejši in bogatejši".
Poleg predsednika državnega zbora so bili med udeleženci tudi predsednik republike Borut Pahor, premier Miro Cerar, predsednik državnega sveta Mitja Bervar, nekateri ministri in poslanci, visoki predstavniki pravosodja, Slovenske vojske in policije ter nekateri člani diplomatskega zbora.

Dogajanje v ljubljanskih Križankah je spremljal obsežen kulturni program s številnimi nastopajočimi. Za scenarij in režijo je poskrbel Igor Zupe, ki je slavnostno obredje državne proslave ob dnevu upora proti okupatorju označil za "dramo intime in etosa". Na proslavi so sodelovali tudi zastavonoše veteranskih organizacij in nosilci bojnih zastav.

Druge prireditve po Sloveniji
Spominske prireditve ob dnevu upora proti okupatorju so pripravili tudi v nekaterih občinah. V čast prazniku je dopoldne v ljubljanski Festivalni dvorani prireditev pripravila zveza združenj borcev za vrednote NOB-ja. Stranka Krščanski socialisti Slovenije ali Krekovi socialisti pa je vabila na dopoldanski posvet z naslovom Misterij 27. aprila, ki je bil v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa.

Slavnostna seja Zveze združenj za vrednote NOB-ja
Ob tej priložnosti je potekala tudi slavnostna seja Zveze združenj borcev za vrednote NOB-ja, na kateri je podpredsednik zveze Matjaž Kmecl poudaril, da smo imeli pred 75 leti takšno generacijo, ki si je upala, ko "si skorajda nihče drug v Evropi ni upal". Po mnenju Kmecla je program OF-a Slovence povezal v usmeritev, da smo za svojo usodo najbolj odgovorni sami, kar je bilo zaobjeto tudi v besedi svoboda.

Danes pa je po besedah Kmecla beseda svoboda dobila povsem nove razsežnosti. "Svoboda se je sprevrgla v svobodo trgovanja in ta v svobodo lakomnosti." Ob čemer je Kmecl prepričan, da se za takšno svobodo skriva največja norost človeštva. Na seji zveze so sicer podelili tudi listine in zlate plakete zveze.

Predsednik države sprejel borce
Ni razlogov, da bi v temelju dvomili o poslanstvu narodnoosvobodilnega boja, je ob sprejemu članov razširjenega predsedstva Glavnega odbora Zveze združenj borcev za vrednote NOB-ja poudaril predsednik republike Pahor. V prvi vrsti je bil to namreč upor proti okupatorju, in brez tega gibanja ne bi bili na pravi strani zgodovine, je še dejal.

Pahor je v nagovoru poudaril, da smo se Slovenci sami, po svoji odločitvi, ubranili pred okupatorjem in s svojimi silami prispevali, da se je premagalo nemške, italijanske in druge okupacijske sile.

Zato Pahor na predvečer 75. obletnice poziva vse, ne glede na razlike v pogledih na čas sredi vojne in čas po njej, da zlasti za generacije, ki tega niso doživele, ohranimo partizanski boj v zgodovinskem spominu kot nekaj, kar nas je osvobodilo. Hkrati je ta boj omogočil, da smo lahko po vojni zadihali s polnimi pljuči in pol stoletja pozneje, tudi na osnovi te slavne dediščine, na plebiscitu, z razglasitvijo samostojnosti in obrambo v desetdnevni vojni, omogočili ustanovitev in razglasitev slovenske države, je nadaljeval predsednik.

Za vsak narod je zelo pomembno, da v zgodovinskem spominu nima temnih lis, je še dejal Pahor. Po njegovem mnenju k temu lahko pripomore odkrita, poštena in jasna razprava. "Tako kot o vseh velikih dogodkih, tudi o tem, normalno, ni enotnega stališča," je poudaril. A kakor koli že, je nadaljeval, je ustanovitev OF-a pomenila zametek nečesa, kar je v štirih letih osvobodilo Slovenijo. In brez tega gibanja ne bi sami ubranili svoje domovine, je prepričan.
Dan upora bo v sredo
V sredo bomo zaznamovali dan upora proti okupatorju, ki ohranja spomin na ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda (OF), osrednje odporniške organizacije Slovencev v drugi svetovni vojni. Predstavniki komunistov, krščansko socialističnega delavstva, društva Sokol in naprednih kulturnikov so OF po nekaterih navedbah sprva z imenom Protiimperialistična fronta ustanovili 26. aprila 1941, na dan, ko je bil Adolf Hitler v Mariboru. Vsaj 20 let po vojni je veljalo, da je bil ustanovni sestanek v ljubljanski vili industrialcev Vidmar dan pozneje, zato tudi izbira 27. aprila za dan praznika. Do leta 1991 se je praznoval pod imenom dan OF.