Politika poskuša s spomenikom zakopati bojne sekire, a nekateri se s tem očitno ne strinjajo. Foto: BoBo
Politika poskuša s spomenikom zakopati bojne sekire, a nekateri se s tem očitno ne strinjajo. Foto: BoBo
Milan Brglez
Ob ekstremističnih gibanjih, "ki marsikje v Evropi že nevarno dvigajo glavo", predvsem pa ob kruti realnosti totalitarne norije na Bližnjem vzhodu, "ki nas dnevno šokira s prizori nepojmljivega nasilja", je nujno na ves glas opominjati na tragične posledice totalitarnih in avtoritarnih režimov, je opozoril Brglez. Foto: BoBo

Predsednik države se je udeležil slovesnosti v Rovtah pri Logatcu in med drugim dejal: "Slovenci smo skupaj v veliki enotnosti dosegli ustanovitev države in prevzeli odgovornost za našo usodo v svoje roke. Imamo eno državo in mislim, da ne moremo imeti dveh domovin. Slovenija je bila ustanovljena z evropsko idejo, idejo sprave, in želim si, da bi v takem stanju duha praznovali tudi odločitev za samostojno državo in razglasitev te države."

Brglez: Treba je sprejeti znanstveno razlago zgodovinskih dejstev
Predsednik DZ-ja Milan Brglez pa je v sporočilu za javnost opomnil, da Totalitaristične ideje najbolje uspevajo v obdobjih krize. "Obžalujem, da našo državo še 70 let po koncu druge svetovne vojne in četrt stoletja po vstopu na pot demokracije pretresajo travme, ki smo jih Slovenci in Slovenke doživeli v primežu različnih totalitarnih sistemov," je v sporočilu ob današnjem dnevu zapisal Brglez.

Grozote vojne in povojnega časa, spomin na trpljenje in na svojce, ki jih je pogubilo nasilje totalitarizmov, po njegovih besedah v marsikateri družini še vedno pušča bolečo sled. Pri tem je uperil prst tudi v politiko, ki še ni zmogla omiliti te bolečine, ampak je "pogosto s priložnostnim prilaščanjem pravice do interpretiranja zgodovinskih dejstev pri marsikom stare rane ponovno odprla in jih še poglobila".

Treba je sprejeti znanstveno razlago zgodovinskih dejstev ter razširjati in poglabljati zavedanje, da svoboda, mir, sožitje, spoštovanje in nenasilje niso dani sami po sebi, temveč priborjeni in nikakor ne samoumevni. Prizadevanje za spoštovanje teh vrednot je po njegovih besedah odgovornost vseh.

"Tako preteklost kot, žal, tudi sedanjost nas namreč učita, da totalitaristične in avtoritarne ideje uspevajo v obdobjih krize in se hranijo z občutki nezadovoljstva, negotovosti, strahu, apatije," je zapisal predsednik DZ-ja.

Izrazil je upanje, da se bo 23. avgust v zavest Slovencev in državljanov Slovenije zasidral kot pomemben dan, ob katerem se bomo poklonili spominu na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov in okrepili zavedanje, da je preprečevanje podobnih grozot odvisno od nas samih.

Dan spomina uradno praznujemo tretje leto
Na današnji dan leta 1939 je bil sklenjen pakt Ribbentrop-Molotov o nenapadanju med nacistično Nemčijo in tedanjo Sovjetsko zvezo, ki mu je nekaj dni pozneje sledil nemški napad na Poljsko in s tem začetek druge svetovne vojne.
Dan spomina je bil določen z resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je leta 2009 sprejel Evropski parlament, od leta 2012 pa ga uradno zaznamujemo tudi pri nas.