V razpravi so poslanci SDS-a Milanu Brglezu očitali samovoljno ravnanje, za katerega ni imel pravne podlage. Tako je Branko Grims predsednika DZ-ja pozval, naj pojasni, na katerem zakonu ali zakonitem predpisu je temeljila njegova odločitev, ter ga spraševal, kje je dobil pooblastilo, da odloča, ali gre pri referendumski pobudi za zlorabo ali ne. Podobna pojasnila je od Brgleza pozneje želel tudi Jože Tanko.

Eva Irgl je dejala, da je to, kar si je privoščil predsednik DZ-ja, nevaren presedens za za demokracijo. Skoraj ne verjame, da bi ustavno sodišče predsedniku DZ-ja v tem primeru pritrdilo. "Če državljanke in državljani zberejo po zakonodaji zadostno število podpisov, potem je vaša naloga, da izpeljete postopke. Zato ste na funkciji. Vi niste na funkciji, da odločate kot kakšen sončni kralj," je dejala poslanka.

Kritična je bila tudi do Brglezovega današnjega odgovora na navedbe pobudnikov: "Tako kot ste oholo in naduto ter samovoljno sprejeli odločitev, da ne razpišete roka za začetek postopkov za razpis referenduma, tako ste oholo in naduto, pa tudi z veliko mero nespoštljivosti do nas poslancev DZ-ja, začeli današnji uvodni nagovor."

Zorčič: SDS samo obračunava s koalicijo
V bran predsedniku DZ-ja je Igor Zorčič (SMC) dejal, da smo v konkretnem primeru priča položaju, ko pobudniki za razpise referenduma izpodbijajo zakone, ki se jih v ničemer ne tičejo, in to sami priznavajo. Sam je mnenja, da je Brglezova odločitev "povsem na mestu" in da ima seja očitno politično dimenzijo: obračunavati z nekom, ki je predsednik DZ-ja in izhaja iz koalicijskih vrst.

Kot je dejal Dušan Verbič (SMC), svojih pravic v pravni državi ni mogoče uresničevati v nasprotju z namenom, s katerimi so te dane. Čemu dovoliti uporabo referenduma, katerega namen je ohromiti delovanje države in povzročiti nefunkcionalnost dela DZ-ja, je spraševal tudi Jan Škoberne (SD). "Drži, da je postopek kralj, ampak kadar kraljuje zlorabljen, zaveden in napačno uporabljen, potem je tak kralj slab kralj," je dodal.

DeSUS: Odločitev je bila pogumna
Po besedah Franca Jurše (DeSUS) je predsednik DZ-ja z odločitvijo prevzel veliko odgovornost in je bila njegova odločitev pogumna. Mu pa zameri, da vsaj koalicijskih partnerjev, če že ne predsednikov oz. vodij poslanskih skupin, ni vsaj seznanil s svojo odločitvijo.

Brglez: Ključna je ustava
Brglez je prepričan, da je predlog za njegovo razrešitev politično dejanje. Poudaril je, da bi morala biti v naši državi ključna ustava, ki bi jo morali brati in spoštovati vsi, in "to v duhu, in ne črkobralsko".

V odgovor predlagateljem pa je parafraziral tudi Sonet nesreče Franceta Prešerna: "SDS je ječa, čas v nji rabelj hudi, skrb vsak dan mu pomlajena nevesta, trpljenje in obup mu hlapca zvesta, in kes čuvaj, ki se nikdar ne utrudi. Zloraba prava, predolgo se ne mudi, ti ključ, ti vrata, ti si srečna cesta, ki pelje nas iz demokracije mesta, tje, kje laž resnico v celoti grudi. Tje, kjer bomo mi na oblasti. Tje, kjer bomo delali po naše. Tje, kjer bo država v naši lasti. Tje, kjer bomo delili se na naše, vaše, kjer bomo z državo mastili se v slasti, kjer bomo delali vse, kar nam paše."

Grims je na to ugotavljal, da bi bilo morda dobro, če bi bila v DZ-ja včasih takšna oprema, kot je napovedana "za moderne avtomobile, da se vklopi šele, če se v sapi ne zazna preveč alkohola".

Predstavniki delavcev migrantov želijo spremembe v davčni obravnavi. Nazadnje so v DZ vložili referendumske pobude za tri zakone, ki jih je DZ sprejel na aprilski seji, nato pa še za tri.

Po Brglezovi odločitvi, da ne razpiše roka za zbiranje podpisov za razpis referendumov o teh zakonih, so vložili še pobudo za oceno ustavnosti in predlog za začasno zadržanje njihovega izvajanja. Kot so pojasnili na ustavnem sodišču, so to storili še za zakon o referendumu in ljudski iniciativi.

Odpoklic Brgleza podpira le SDS
Med poslanskimi skupinami Brglezov odpoklic podpira le SDS. Za razrešitev nista glasovali niti opozicijski NSi in ZL. Oboji so namreč mnenja, da je za odločitev o primernosti Brglezovega ravnanja pristojno ustavno sodišče. V ZL-ju so ob tem dodali, da je Brglez s svojo odločitvijo ustvaril precedens, ki lahko vodi v hude zlorabe. Nepovezani poslanec Bojan Dobovšek pa je pozval k spremembi modela pravne države, ki bi omejil samovoljo po načelu država, to sem jaz.

Nemec novi podpredsednik DZ-ja
Poslanci so pred razpravo o Brglezu izvolili Matjaža Nemca na mesto podpredsednika državnega zbora. Na tajnem glasovanju je Nemec prejel 46 glasov podpore za izvolitev na mesto podpredsednika državnega zbora, proti Nemcu je glasovalo 10 poslancev. Nemec, sicer član SD-ja, bo tako nasledil strankarsko kolegico Bojano Muršič. Ta je po spornem nakupu jopic odstopila z mesta podpredsednice državnega zbora.

Kljub tesnemu izidu pri glasovanju, kjer je Nemec dobil toliko glasov, kot je nujno potrebnih za izvolitev, je bil Nemec po glasovanju zadovoljen in je dejal, da bo skušal s svojim delom upravičiti podporo poslancev in poslank. Nemcu so podporo sicer napovedali vsi koalicijski poslanci, ki so njegovo mladost označili kot prednost pri delu podpredsednika državnega zbora.
Obeta se podpora noveli proti mučenju živali
Poslanske skupine so po večurni seji večinoma napovedale podporo predlogu novele kazenskega zakonika, s katero spreminjajo nekatere določbe glede mučenja živali. Predlog novele so pripravili v ZL-ju, podpise zanj pa so prispevali tudi koalicijski in nepovezani poslanci.

Na matičnem odboru za pravosodje pa so predlagane rešitve precej omilili, tako da predlog novele zakonika zdaj le zvišuje kazni za surovo ravnanje z živalmi in trajno pohabitev živali. Na novo pa se kot kaznivo dejanje določa organizacija borb živali in vzreja živali za borbe, kar je po trenutni zakonodaji opredeljeno kot prekršek.