TTIP se ne bo izmuznil demokratičnemu nadzoru, je prepričan premier Miro Cerar. Foto: Martina Čuk
TTIP se ne bo izmuznil demokratičnemu nadzoru, je prepričan premier Miro Cerar. Foto: Martina Čuk
Dušan Mramor
Izredna uskladitev pokojnin, ki jo DeSUS želi do poletja, lahko ob znižanih napovedih rasti predstavlja velik pritisk na proračun, je ob robu seje pojasnil Dušan Mramor. Foto: BoBo
DZ
Majska redna seja se je začela z vprašanji, ki jih predstavniki zakonodajne veje zastavljajo vrhu izvršilne veje. Foto: Martina Čuk
false
Poslanec Franc Trček je opozoril na problematiko deložacij. Foto: MMC RTV SLO
false
TTIP ne bo ušel demokratičnemu nadzoru, je prepričan premier Miro Cerar. Foto: EPA
false
V kmetijstvu je veliko škodo povzročila pozeba. Foto: BoBo
DZ
DZ bo ostal brez podpredsednice in predvidoma dobil podpredsednika. Foto: DZ/Barbara Žejavac

Premier Miro Cerar je v okviru redne majske seje državnega zbora (DZ) odgovarjal na vprašanja poslancev. Na vprašanje Alenke Bratušek iz poslanske skupine nepovezanih poslancev, ki jo je zanimalo, kako daleč je Slovenija po njegovem mnenju od ideala pravne države, je odvrnil, da si prizadeva in si bo tudi v prihodnje prizadeval za krepitev institucij pravne države. To je ena izmed temeljnih nalog, ki sta si jih zadali vlada in tudi stranka SMC, je dodal.

Med koraki, ki jih je v tem mandatu pri krepitvi pravne države naredila vlada skupaj z državnim zborom, je premier omenil dvig zagroženih kazni za korupcijska kazniva dejanja zoper gospodarstvo in uradno dolžnost, s čimer so podaljšali zastaralne roke, tako da je zdaj na voljo več časa za pregon.

Prav tako so po njegovih besedah okrepili učinkovitost pregona davčnih zatajitev in zlorab notranjih informacij ter "zakrpali" luknje v stečajni zakonodaji, ki so dopuščale zlorabo odpusta obveznosti pri osebnem stečaju. Bankam so prepovedali prednostno poplačilo iz socialnih transferjev za t. i. administrativne stroške pri uresničevanju sklepov o izvršbi in povečali transparentnost in možnost dostopa do podatkov iz sodnega in poslovnega registra, je še navedel Cerar.

Koruptivnost v družbenih sistemih se zmanjšuje
Vlada je sprejela tudi zakonski sveženj, ki je dal ustrezno podlago za implementacijo priporočil GRECA - zaposlili so nove tožilce in policiste in omogočili ugodno okolje za izboljšanje delovanja pravosodja, je naštel premier. "Delamo vse, da bi okrepili pravosodne institucije, da bi jim pustili, da delajo. Rezultati so jasni, statistike kažejo velik napredek, zaostanki so vse manjši, učinkovitost dela je vse večja," je poudaril premier in dodal, da se učinki že kažejo v družbenih podsistemih, saj koruptivnost pada.

"Imate prav, SMC kot največja stranka v vladi in koaliciji ima pod pristojnostmi dve pomembni ministrstvi, ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za pravosodje. Ampak prav zato jih ima, ker je dobila največje zaupanje na volitvah in ker se je najbolj izpostavila kot stranka, ki ji je mar za pravo državo," je Cerar odgovoril Bratuškovi na njeno vprašanje, ali je sprejemljivo, da največja vladna stranka vodi izvršno in zakonodajno vejo oblasti ter dve ministrstvi, povezani z delovanjem pravne države.

"TTIP se ne bo izmuznil demokratičnemu nadzoru"
Številni pomisleki in bojazni, povezani s prostotrgovinskim sporazumom, o katerem se pogajajo ZDA in EU, so v večji meri neupravičeni, je v DZ-ju dejal premier Cerar. "Zadeva se ne bo izmuznila demokratičnemu nadzoru," je zagotovil v odgovoru na vprašanje poslanca ZL-ja Mateja T. Vatovca.

Vatovec je v svojem vprašanju med drugim spomnil na študije, ki kažejo, da čezatlantsko trgovinsko in investicijsko partnerstvo (TTIP) med EU-jem in ZDA, prostotrgovinski sporazum med EU-jem in Kanado (Ceta) in drugi Sloveniji ne prinašajo nobene gospodarske koristi. Kot posebej problematičnega je izpostavil mehanizem za reševanje sporov med investitorjem in državo (ISDS), ki se je znašel tudi v končni različici Cete.

"Slovenija pogajalski proces podpira pogojno - že od vsega začetka zelo jasno izpostavljamo svoja pričakovanja in zadržke, za katere pričakujemo, da bodo spoštovani," je pojasnil Cerar in nadaljeval, da med te gotovo sodi ohranitev trenutnih standardov na področju prehrane, zdravja in okolja, za občutljive kmetijske proizvode Slovenija zahteva zaščito v obliki tarifnih kvot, nasprotuje predlagani vključitvi ISDS-ja v sporazum ter zahteva jasno in nedvoumno navajanje previdnostnega načela v poglavju o regulatornem sodelovanju.

Del dokumentov iz pogajanj o TTIP-u, ki jih je pred časom objavila nevladna organizacija Greenpeace, predstavlja delovne dokumente, ne končnih besedil, je izpostavil Cerar. "Del pogajanj pa vedno poteka tajno, saj ima vsaka stran pogajalska izhodišča, ki jih ne želi razkrivati drugi strani." Ta stališča so "mestoma zelo ostra", a to ne pomeni, da bo takšno tudi končno besedilo, je sklenil premier.

Spremembe zakona o katastrskem dohodku
V odgovoru na vprašanje poslanke NSi-ja Ive Dimic, ki je vladi očitala zgrešeno kmetijsko politiko in jo je zanimalo, ali želi vlada ob že zdaj resnem stanju v slovenskem kmetijstvu z ukrepi prisiliti kmete k opuščanju dejavnosti, je premier odgovoril, da pripravljajo zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka, ki bo kmete pravičneje obdavčil. Zakon so pripravili v sodelovanju s strokovnjaki s področij agrarne in ekonomske stroke ter predstavniki kmetijsko-gospodarske zbornice in ministrstva.

"O teh zadevah se konstruktivno pogajamo in iščemo skupne rešitve. Ne gre za enostranski ukrep vlade, ampak za strokoven in politično premišljen ukrep, ki bo uvedel pravičnejše in enakopravnejše standarde na tem področju," je zatrdil Cerar in dodal, da enako davčno obravnavo vseh zavezancev zagotavljajo tudi davčne blagajne, ki sledijo načelu pravične in nediskriminatorne davčne obremenitve. Obstajajo tudi izjeme, tako denimo k izdaji računov niso zavezane kmetije, ki se jim dohodek določi pavšalno in niso vključene v sistem za DDV.

Škoda zaradi pozebe in ruskega embarga
Cerar se je sicer strinjal z Dimičevo, da so razmere na kmetijskih trgih negotove zaradi naravnih nesreč in političnih dejavnikov, kot je ruski embargo, a zatrdil, da vlada sprejema ukrepe za blažitev razmer. Ruski embargo je prinesel vrsto težav, tako v sektorju mleka kot v sektorju sadja in zelenjave, je priznal premier.

Tako je Slovenija z lastnimi sredstvi podvojila pomoč, ki jo je slovenskim rejcem namenila EU-ju, rejcem je bilo tako izplačano za 2,7 milijona evrov pomoči. Cerar je spomnil tudi na ukrep umika sadja in zelenjave s trga z brezplačno razdelitvijo humanitarnim in drugim organizacijam. "Doslej smo brezplačno razdelili 1.817 ton jabolk v vrednosti 716.000 evrov," je dejal.

Spomnil je tudi na sklep vlade, da se začne ocenjevanje škode po nedavni pozebi, na podlagi katerega bodo sprejeli ukrepe za blažitev posledic v najbolj prizadetih kmetijskih gospodarstvih.

Uskladitev pokojnin in znižane napovedi rasti
Izredna uskladitev pokojnin, ki jo DeSUS želi do poletja, lahko ob znižanih napovedih rasti predstavlja velik pritisk na proračun, je ob robu seje pojasnil finančni minister Dušan Mramor. Jeseni bo verjetno znano, ali so napovedi pravilne, je še napovedal in dodal, da bi izredna uskladitev zahtevala zmanjšanje drugih strukturnih izdatkov.

"Prihodnje leto imamo predvideno redno uskladitev pokojnin, bomo pa verjetno jeseni videli, kje dejansko stojimo, torej ali so te napovedi glede gospodarske rasti pravilne ali ne," je pojasnil minister, ki trenutno ne vidi možnosti za hitro prilagoditev v proračunu.

Problematika deložacij
Poslanec Franc Trček iz ZL-ja je na seji DZ-ja opozoril na problematiko deložacij, ministrica Anja Kopač Mrak pa je v odzivu spomnila na projekt, v okviru katerega so zagotovili 11 stanovanj za ljudi, ki ostanejo brez doma.
Pravica do stanovanja je ena temeljnih človekovih pravic, brezdomstvo in slaba dostopnost do stanovanj za šibke in ranljive skupine pa tudi huda oblika socialne izključenosti, je soglašala ministrica Kopač Mrakova. Po analizi, ki jo je ministrstvo skupaj s skupnostjo centrov za socialno delo opravilo lani, je na letni ravni od 80 do 140 deložacij.

Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je v nadaljevanju pojasnila, da je v okviru programa za dodelitev posojil za zagotavljanje neprofitnih najemnih stanovanj pri republiškem stanovanjskem skladu odprt razpis, v okviru katerega je do konca leta namenjenih deset milijonov evrov.
Trček je dejal, da je na tem področju narejeno premalo, Slovenija pa je prebogata država, da bi si lahko dovolili, da so zaradi deložacij družine ločene.

Redna seja DZ-ja
Majska redna seja se je začela z vprašanji, ki jih predstavniki zakonodajne veje zastavljajo vrhu izvršilne veje. Poslanci so se tudi seznanili z odstopom podpredsednice DZ-ja.
Poslanka in odstopljena podpredsednica DZ-ja Bojana Muršič (SD) je namreč s funkcije odšla zaradi spornega nakupa rdečih jopic iz flisa z denarjem Občine Ruše. Odstopila je tudi kot občinska svetnica omenjene občine, kot poslanka pa se ne namerava umakniti.

Že v torek bodo poslanci odločali o imenovanju njenega naslednika na podpredsedniškem mestu. Poslanska skupina SD-ja na to mesto predlaga Matjaža Nemca. Podpredsednika DZ-ja sicer izvoli na tajnem glasovanju z najmanj 46 glasovi.