Vlada ostaja v sedanji obliki, je zatrdil Cerar. Foto: BoBo
Vlada ostaja v sedanji obliki, je zatrdil Cerar. Foto: BoBo
false
Cipras je manipuliral z evropskimi sogovorniki, je bil oster Cerar. Foto: Reuters
Miro Cerar in Angela Merkel
Ne udinjamo se Nemčiji, je prepričan Cerar. Foto: Reuters
UKC, bolnišnica, čakalne vrst
V zdravstvu se je nabralo veliko svinjarije, ki ne bo očiščena v enem letu, je opozoril. Foto: MMC RTV SLO


Cerar, tako rekoč ravno s pogajanj o pomoči Grčiji, je v pogovoru za Radio Slovenija povedal, da so skušali doseči enoten pogled, da bi Grčija ostala v evrski skupini, in to tudi dosegli. Potrdil je, da je bil t. i. grexit oz. izstop Grčije iz evrske skupine na mizi in še vedno je.

Ob tem je pojasnil tudi, da je bil sedaj sklenjen le okvirni dogovor, ki ga mora potrditi še grški parlament ter nato še vse članice evrske skupine. "Potem bomo šele izpolnili pogoje, da se začnemo pogajati," je dejal.

Slovenija pa bo sedaj zelo pozorna, da ne bo več toliko izpostavljena do Grčije, glede česar je usklajen tudi s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem in preostalimi predstavniki evrske skupine. "Slovenija se je glede na BDP najbolj izpostavila, čeprav je bila revnejša od Grčije, oni pa so denar zapravili in sedaj zahtevajo še," je bil oster.

Pričakovanje reform je razumljivo
Očitke, da so pogoji za Grčijo zelo strogi, je zavrnil rekoč, da če Evropa v že tretjem programu pomoči nameni ogromen znesek denarja, je razumljivo, da mora iti denar, ki ga plačajo državljani, v pameten namen. In ne, da se porabi in se nato znova zaprosi zanj.

Na opombo, da je o grškem premierju Aleksisu Ciprasu tudi sam uporabil kar nekaj ostrih besed, je ponovil, da je Cipras na neki način manipuliral z njimi. "Po navadi ni prinesel nobenega predloga, obljubljal je, da ga bo finančni minister, ki ga potem ni, nato pa je, ko mu je tekla voda v grlo, razpisal referendum in nas o tem ni obvestil," je opisal dogajanje na pogajanjih. Grki so morali sedaj sprejeti še zahtevnejši program pomoči, kot jim je bil prvotno ponujen.

Zatrdil je tudi, da odpis dolgov Grčiji ni v igri, je pa možnost reprogramiranja dolgov, kjer pa je Slovenija zelo zadržana. "Denarja ne bomo spet na lahko dali, brez trdnih zagtotovil, kako ga bomo dobili nazaj," je ponovil.

Manjši glasovi slišani
Prav tako je prepričan, da Nemčija ni na pretežak način pokazala svoje moči, saj bo za Grčijo dala največ denarja, in nemška vlada mora upravičiti zaupanje svojih volivcev. Zavrnil je tudi očitke, da se slovenski politiki udinjajo Nemčiji. "Zavzemamo stališča, ki so dobra za Slovenijo in Evropo, in če se prekrivajo z nemškimi, potem v redu," je odvrnil. Poudaril je, da so bila na razpravi o Grčiji zelo slišana tudi stališča manjših držav.

"Razumem evroskepticizem, ljudje pač vedno iščejo nekega krivca za svoje težave, ne maram pa nekega a priori evroskepticizma. Ljudje se premalo zavedajo, kaj EU vse sploh prinaša. Podcenjujemo to, da Evropa še vedno živi v miru in koliko socialne države je še ostalo v primerjavi z drugimi državami po svetu. Če se bo Evropa spet razklala, ta zgodba ne bo enostavna," je opozoril pred naraščajočim protievropskim razpoloženjem. Normalno pa se mu zdi, da Evropa ni enotna, saj že Slovenija ni, a da lahko to različnost razumemo tudi kot prednost.
Protesti ga ne skrbijo, bolj ga skrbijo manipulacije
Beseda je v drugi polovici pogovora nanesla na javne finance. Jeseni pričakuje trda proračunska pogajanja glede novega proračuna, saj nas v 2016 čaka zelo težko obdobje – manj evropskega denarja in nižja gospodarska rast. Ponovil je, da davčne reforme ne bo brez soglasja socialnih partnerjev, še naprej se nameravajo truditi tudi za odpravo administrativnih ovir.

Raznih protestov se ne boji, skrbi pa ga zavajanje ljudi, kot tak primer pa je navedel davek na sladke pijače, kjer so po njegovih besedah nasprotniki navajali povsem neresnične podatke. Tu je navedel še domnevno odpravo četrtega davčnega razreda, kjer da gre spet za informacijo po načelu "rekla-kazala", saj ta predlog ni prišel še niti do vlade, kaj šele do koalicije.

Glede napovedane zdravstvene reforme je dodal, da jo ljudje upravičeno pričakujejo, a se v minulih letih v zdravstvo politično ni vložilo nič. "Ampak, nerealno je pričakovati, da se bo vse rešilo v enem letu, saj je potrebno počistiti veliko 'svinjarije'," je dejal. Bodo pa predvidene ukrepe predstavili že v jeseni.

Sit je negativizma
O pokojninski reformi je povedal, da bi sicer lahko morda odlašali še kakšno leto ali dve, vseeno pa bi radi že do konca leta imeli analizo za jasnejšo sliko kako naprej. Vendar se bodo že prihodnje leto začeli s pokojninsko reformo intenzivno ukvarjati, pri čemer si želi, da bi jo sprejeli še v času njegovega mandata.

Kritičen je bil tudi do posameznih pokrajinskih interesov. O tretji razvojni osi je tako dejal, da se bodo morali sedaj tudi na ravni krajevne skupnosti dogovoriti, kaj bi sploh radi. "Sit sem že tega, da se pri nas išče samo razloge, zakaj se česa ne da narediti, namesto da bi iskali rešitve," je dejal. Za drugi tir pa po njegovih besedah že iščejo zasebne partnerje in se obenem pripravljajo na prihajajoči jesenski razpis za evropski denar.

V zadnjem delu se je dotaknil tudi zgodbe o Telekomu Slovenije. Povedal je, da je Cinven v tujini že več takih zgodb uspešno končal in da se bo Slovenija morala prestrukturiranja Telekoma lotiti v vsakem primeru, vendar v primeru neprodaje z veliko manj razpoložljivega denarja. Prodaja Telekoma je po njegovem mnenju pokazala tudi, da je res potrebno zamenjati nadzorni svet SDH-ja.

Zanikal je tudi, da je prišlo do razmišljanj o rekonstrukciji vlade, ter dodal, da je vsaka koalicija težavna, saj je treba uskladiti različne interese. A na koncu jim vseeno uspe doseči konsenz, tudi z opozicijskimi strankami. Za zdaj tako ne pričakuje, da bi po odhodu Bojana Dobovška še kdo zapustil poslansko skupino SMC-ja.

Padec podpore njegovi vladi in stranki pa vidi v luči tega, da so bila pričakovanja morda malo previsoka in da velikokrat ljudje tudi spregledajo veliko stvari, ki so bile narejene. A vseeno spremlja ankete in meni, da se je treba še bolj potruditi, da njihovi dosežki pridejo do ljudi.

Pogovor s predsednikom vlade Mirom Cerarjem
Pogovor s predsednikom vlade Mirom Cerarjem