Predsednik republike Borut Pahor se je na začetku septembra udeležil odprtja Blejskega strateškega foruma, kjer je z estonsko predsednico Kersti Kaljulaid sodeloval v pogovoru o prihodnosti Evropske unije. Na vprašanje moderatorja, kako kaže glede širitve EU-ja, na katero upajo številne države, je Pahor odgovoril: "Turški zunanji minister najverjetneje ne bo zadovoljen z mojim odgovorom, a ne nazadnje turški predsednik pozna moje stališče. Potegnil bi ločnico med Zahodnim Balkanom na eni strani in Turčijo in Ukrajino na drugi strani. Sam zagovarjam poseben status Ukrajine in Turčije in polnopravno članstvo v EU-ju za države Zahodnega Balkana."

Zaradi Pahorjeve izjave, da Turčija in Ukrajina ne moreta računati na polnopravno članstvo v EU-ju, je 28 slovenskih intelektualcev podpisalo javno pismo, v katerem predsednika republike pozivajo k odstopu. "Minuli teden si je predsednik republike Borut Pahor na blejskem forumu privoščil neprimerno, nerazumno, ksenofobno ter za Slovenijo objektivno politično in diplomatsko izjemno škodljivo izjavo, da Turčija in Ukrajina ne moreta računati na polnopravno članstvo v EU-ju," navajajo v pismu, pod katerim sta prvopodpisana Slavko Splichal in Boris Vezjak.

Pahor intelektualcem: Moje stališče je znano vsaj od leta 2015

Kot so sporočili z urada predsednika republike, je predsednik Pahor že ob obisku turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana v Sloveniji marca 2015 dejal, da "bi po njegovih besedah zaradi počasnosti pogajalskega procesa veljalo razmisliti tudi o statusu sui generis, a dokler pravni red EU-ja takšnega statusa ne predvideva, si bo Slovenija prizadevala za članstvo Turčije v povezavi".

Podobno je marca leta 2015 poročal tudi STA: "Pahor je poudaril, da je v pogovorih s turško delegacijo dejal, da si Slovenija močno želi turške navzočnosti v evropskih integracijah, vendar bi po njegovih besedah zaradi počasnosti pogajalskega procesa veljalo razmisliti tudi o statusu sui generis."

V uradu predsednika so še navedli, da takšno predsednikovo stališče išče rešitve za očiten problem počasnosti in nejasnosti EU-ja v širitvenem procesu, zlasti z velikima državama. "Predsednik Pahor je imel in ima prav zaradi načelne politične naklonjenosti Turčiji in Ukrajini odlične osebne in politične odnose z njunimi voditelji. Mestoma je bil v domači javnosti zaradi te naklonjenosti celo kritiziran."

Intelektualci: Pahor se zgleduje po populistih

V pismu so intelektualci kljub temu zapisali, da je s to izjavo Pahor, "kot že večkrat do zdaj", pokazal, da namesto odgovornega in spoštljivega opravljanja svoje funkcije raje izbira populistične nastope po zgledu Trumpa, Johnsona ali Salvinija. "Toda če si zadnji trije lahko privoščijo izrekanje laži, neumnosti in nesramnosti – premišljeno ali nepremišljeno – največkrat brez hujših posledic za njihove "velike" države, se majhne države v takih primerih težko izognejo negativnim učinkom."

Intelektualci pa v pismu navajajo, da je predsednik s svojim stališčem med drugim ravnal tudi v nasprotju z dokumentom Slovensko-turško strateško partnerstvo, ki sta ga podpisala s turškim predsednikom Erdoganom 3. marca 2011 v Ankari. "V njem lahko med drugim preberemo: "Predani smo turškemu približevanju Evropski uniji. Turčija bo dejavna v pridružitvenih pogajanjih in procesu reform, Slovenija pa bo še naprej odločna in glasna zagovornica turškega članstva v EU." Zato smo presenečeni, da se do predsednikove izjave nista opredelila slovenski zunanji minister in predsednik vlade."

V pismu se intelektualci tudi sprašujejo, ali tudi zaradi takih stališč Slovenija ni dobila mesta komisarja za širitev v Evropski komisiji. "Če da, pričakovano in upravičeno," so zapisali.

Cerar: Slovenija podpira turški vstop v EU

Zunanji minister Miro Cerar je medtem čez dan na svojem profilu na Facebooku zapisal, da je "uradno stališče Republike Slovenije jasno in ratificirano v državnem zboru – Slovenija podpira pogajanja za vstop Turčije v Evropsko unijo". Dodal je, da je to povedal tudi turškemu zunanjemu ministru Cavusogluju, s katerim se je na dvostranskem srečanju sešel po otvoritveni slovesnosti in panelih BSF-ja.

"Izmenjava mnenj med predsednikom republike, predsednikom vlade in zunanjim ministrom prek javnih medijev slovenski zunanji politiki ne bi prinesla nobene koristi, prej nasprotno," je zapisal Cerar in dodal, da so vsa uradna stališča Slovenije javno dostopna in da so takoj po srečanju na Bledu na Facebooku zunanjega ministrstva stališča pojasnili za več novinarskih hiš. Priložil je tudi povezavo na sporočilo za javnost po njegovem srečanju s Cavusoglujem, ki je bilo objavljeno na portalu gov.si 2. septembra in v katerem je omenjeno stališče glede Turčije jasno zapisano.