V državni zbor vložen predlog zakona o tujcih, ki ga je poslala slovenska vlada Mira Cerarja, namreč sproža vrsto vprašanj v zvezi z evropsko konvencijo o človekovih pravicah, je prepričan generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland. V pismu je tako slovenskemu premierju Cerarju poudaril, da bo v primeru sprejetja novela zakona spremenila pogoje vstopa migrantov in prosilcev za azil v Slovenijo kot tudi njihovega zavračanja.

"To sproža vrsto vprašanj v zvezi z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, kot so pravica do ustreznega postopka, upoštevanje osebnih okoliščin pri obravnavi prošenj in zaščita vseh migrantov in prosilcev za azil pred slabim ravnanjem, vključno s spoštovanjem načela nevračanja," je v pismu zapisal sekretar. Glavni namen tega načela mednarodnega prava je sicer prepoved vrnitve osebe v državo, kjer obstaja realno tveganje, da bo izpostavljena mučenju, nečloveškemu ravnanju ali kaznovanju.

Svet Evrope slovenski vladi ponuja pomoč
Jagland je spomnil tudi na svoje pismo Cerarju 16. aprila lani, ko je slovenskemu premierju "znova ponudil nasvete in pomoč svojega posebnega predstavnika za begunce in migracije Tomaša Bocka". Svet Evrope ima na tem področju pomembno sodno in strokovno znanje na podlagi Evropske konvencije o človekovih pravicah in primerov Evropskega sodišča za človekove pravice in je pripravljen pomagati slovenski vladi, je poudaril.

Množični prihodi prebežnikov so povzročili velik pritisk na mnoge članice, med katerimi je zaradi svojega geografskega položaja tudi Slovenija, je uvodoma zapisal Jagland in nadaljeval, da je razumljivo, da so številne države v skladu z novimi razmerami čutile potrebo po spremembi svojega pristopa. "Ključnega pomena je, da reforme zakonodaje še naprej ohranijo pomembna zagotovila spoštovanja človekovih pravic," je zapisal Jagland v pismu, so sporočili iz Strasbourga.
.

Cerar: Slovenija spoštuje človekove pravice
Premier Miro Cerar se je odzval na Jaglandovo pismo in poudaril, da je vlada predlog novele zakona o tujcih šele poslala v obravnavo v DZ, kjer postopek še omogoča spremembe. Ob tem je spomnil, da se EU spopada z največjim civilizacijskim izzivom po drugi svetovni vojni, ki za razrešitev terja skupen in učinkovit odziv EU-ja.

Slovenija se je pri reševanju migracijskega vprašanja v mednarodni skupnosti po njegovem prepričanju izkazala kot odgovorna in proaktivna članica EU-ja, ki je s svojimi predlogi konstruktivno in pomembno prispevala k reševanju tega varnostnega in humanitarnega izziva. Hkrati spoštuje mednarodne solidarnostne zaveze, sprejete na ravni EU-ja, glede premestitve in preselitve prosilcev za azil iz drugih držav.

Slovenija je po Cerarjevih besedah doslej vse prosilce za mednarodno zaščito v Sloveniji obravnavala humano ter jim zagotovila človekove pravice, obenem pa zagotovila varnost državljank in državljanov ter priseljencev. Da bi lahko še naprej zagotavljala varnostno in humanitarno delovanje države, je vlada pripravila pravne podlage oziroma predloge pravnih podlag za sorazmerne in stopnjevalne ukrepe. Enega izmed ukrepov bo omogočila novela zakona o tujcih, ki je dobila soglasno politično podporo tudi na Svetu za nacionalno varnost, je spomnil Cerar.

Predlog zakona o tujcih zaostruje pogoje
Spomnimo, da je slovenska vlada prejšnji četrtek v parlamentarni postopek poslala novelo zakona o tujcih, ki med drugim predvideva, da lahko DZ v primeru zaostrenih razmer sprejme ukrep, s katerim bi zavrnili vse tujce, ki nezakonito vstopijo v Slovenijo. Tistim, ki ne izpolnjuje pogojev, tako vstopa v državo ne bi dovolili že policisti na meji, ki bi jih nato vrnili v državo, od koder so nezakonito vstopili. Policija bi tako lahko ravnala tudi takrat, ko bi tujec izrazil namen podati prošnjo za mednarodno zaščito.

Novela predvideva tudi izjeme, saj ukrepa tako ne bi uporabljali, ko bi bilo neposredno ogroženo življenje tujca ali bi grozila resna nevarnost, da bo podvržen mučenju, nečloveškemu, ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju v državi, v katero bi bil napoten, ali pa zaradi zdravstvenih okoliščin. Prav tako ukrep ne bi veljal v primeru ocene, da gre za mladoletnika brez spremstva.

Vlada meni, da je ukrep nujen in sorazmeren, nevladne organizacije pa so že posvarile, da gre za kršitev mednarodnega prava in slovenske ustave. V Evropski komisiji novele do njenega sprejetja ne želijo komentirati.