V Sovi menijo, da bi razkritje 40 let starih dokumentov škodilo Sloveniji. Foto: EPA
V Sovi menijo, da bi razkritje 40 let starih dokumentov škodilo Sloveniji. Foto: EPA

Zdomstvo, emigracije, vohuni. Ne vidim razlogov, da bi te zadeve ostale tajne.

Vinko Gorenak, SDS
V Arhivu Republike Slovenije so sprejeli sklep, da se prošnja za vpogled arhiva prekine, dokler odločitve ne poda ustavno sodišče. Foto: MMC RTV SLO

Predsednik komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami Zvonko Černač je kot razlog za sklic seje navedel delovanje Sove in nespoštovanje zakona, ki naši obveščevalni službi nalaga, da mora vse dokumente SDV-ja predati Arhivu Slovenije.

Nespoštovanje zakona in skrivanje dokumentov v prostorih Sove je Černač označil za vračanje v totalitarizem, hkrati pa je prepričan, da slovenska varnostna agencija nima pristojnosti, po katerih bi lahko dokumente zadrževala in skrivala pred javnostjo.

Sova: Razkritje dokumentov bi lahko ogrozilo državno varnost
V Sovi menijo, da bi zaradi razkritja teh dokumentov lahko nastale škodljive posledice za državo in državljane, škodljive posledice pa bi se poznale tudi na gospodarskem in varnostnem področju.

Direktor Sove Sebastjan Selan je zahteval, da se seja za javnost zapre, vendar se to ni zgodilo, zato ni želel podati dodatne obrazložitve, poudaril pa je, da "Sova ne ščiti, ne prikriva nikakršnih informacij s področja notranje problematike, ampak ščiti nacionalni interes". Prepričan je, da je njihovo delo ves čas potekalo v dobro nacionalne varnosti in da so bile njihove odločitve prave.

Selan je še povedal, da povezanost med SDV-jem in Sovo je, ampak da ta ni ideološka. "Deli vsebin so še vedno, v povezavi s preteklostjo tudi nekateri problemi. Treba se je zavedati, da težave, ki jih je imela Slovenija znotraj Jugoslavije z drugimi državami, so ostale tudi po osamosvojitvi."

V arhivu sprejeta odločitev, da se prekine postopek
"Kot kratkoročno rešitev je ministrstvo za pravosodje predlagalo zavrnitev vpogleda," je povedal direktor Arhiva Dragan Matić, zato so v arhivu naročili pravno mnenje. Posledično so sprejeli odločitev, da se s sklepom prekine postopek, dokler svoje odločitve ne poda ustavno sodišče.

"Arhiv spoštuje svoj zakon, spoštuje zakonodajo Republike Slovenije v celoti, arhiv je tudi državni organ, ki se poskuša obnašati odgovorno. Ker smo bili opozorjeni, da so mogoče hude posledice za državno in nacionalno varnost, tudi za posameznike, smo sprejeli takšen sklep," pojasnjuje Matić.

Na Matičevo sklicevanje na pravno mnenje je Vinko Gorenak opozoril, da pravno mnenje ni zakon in da je delovanje v skladu s pravnim mnenjem v nasprotju z zakonom ter da lahko ustavnost zakona ugotavlja le ustavno sodišče.

Gorenak: Kazalo bi poiskati ljudi, ki bi jim razkritje lahko škodovalo
Vinko Gorenak iz SDS-a dopušča možnost, da obstajajo podatki, ki bi "dejansko lahko nekomu v tujini škodili". Dodaja: "Ne morem se znebiti slabega vtisa. Zadeva je na Sovi, gospodar je pa direktor arhiva, minister Zalar pa odloča o tem, da je nekaj v nasprotju z zakonom - minister Zalar ni ustavno sodišče."

Gorenak še predlaga, da bi "kazalo zelo neodvisno in zelo selektivno poiskati imena ljudi, ki so še živi in bi jim razkritje lahko škodovalo".

Černač: Pritisk na Arhiv Slovenije je bil
Zvonko Černač je direktorja arhiva vprašal, kdo je vršil politični pritisk na njega, da je v štirinajstih dnevih spremenil uradno stališče arhiva, v katerem razkritje dokumentov in dostopnost javnosti nista več v interesu arhiva, ko so še na začetku oktobra 2010 zagotavljali, da je zakon jasen in nedvoumen. "Dostop do arhiva je naša zakonska dolžnost in preprečevanje dostopa do dokumentov je nedopustno in v nasprotju z zakonom," so takrat še zapisali v Arhivu.

"Odločno protestiram, da je arhiv padel pod vpliv kogar koli oziroma da pokleka pred kom," je Černaču odgovoril Matić in dodal: "Arhiv se je odločil, kot se je, zakonodajalec ni predvidel, da je lahko razkritje nekaterih podatkov škodljivo in v tem je zakon protiustaven." Prav tako Matić meni, da je ustavno vprašljivo, če zakonska ureditev sili k ravnanju, ki lahko pusti težke posledice za državo in državljane.

Trije sklepi komisije
Komisija je sprejela tri sklepe: 1. Da arhivsko gradivo tajnih služb bivše SFRJ še vedno ni dostopna javnosti ni v skladu z zakonom, 2. vladi RS bo komisija predlagala preselitev dokumentov, ki jih hrani Sova v prostore Arhiva Slovenije. Preselitev naj bi bila v šestih mesecih, v tem času pa bi Sovi onemogočili uničevanje dokumentov. Zadnji sklep pa predlaga direktorju Sove, da iz dokumentov nekdanjega SDV-ja umakne oznako zaupno.

Pred glasovanjem o sklepih je Černač povedal, da se bo družba, če bi arhive zaprli, oddaljila od demokracije. Prepričan pa je, da bi se do te problematike moral opredeliti tudi predsednik vlade in predlagati ukrepe.

Zdomstvo, emigracije, vohuni. Ne vidim razlogov, da bi te zadeve ostale tajne.

Vinko Gorenak, SDS