Lobističnih stikov je zagotovo več, kot jih je prijavljenih. Foto: Thinkstock
Lobističnih stikov je zagotovo več, kot jih je prijavljenih. Foto: Thinkstock
Prijavljanje lobističnih stikov KPK-ju tej dejavnosti po mnenju Ciglerja daje negativno stigmo. Foto: BoBo

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je pred dnevi objavila nov način vodenja evidence lobističnih stikov. S seznama je razvidno, da so zavezanci od 1. avgusta o lobističnih stikih poročali manj kot 150-krat. Po mnenju Ciglerja pa je takšnih stikov več, vendar vsi o njih ne poročajo, tudi zaradi negativnega predznaka dejavnosti lobiranja.

Seznam lobističnih stikov med predstavniki različnih institucij in podjetij ter predstavniki DZ-ja, ministrstev in vladnih služb vključuje podatke od 1. avgusta letos. Skupaj so zavezanci prijavili 206 stikov, med temi pa je v 145 primerih šlo za lobiranje. Največ lobističnih stikov sta prijavila SMC in SD. Več stikov sta prijavili tudi opozicijski poslanski skupini ZL-ja in NSi-ja, ne pa tudi poslanske skupine DeSUS-a, SDS-a in ZaAB-a.

Po pojasnilu Ciglerja se lobisti pri uveljavljanju interesov za svoje naročnike navadno usmerjajo na tiste politične skupine, ki skupaj tvorijo parlamentarno večino. V času volitev je po njegovih besedah lobističnih stikov sicer manj, saj gre za čas politične nestabilnosti. Ob koncu volitev in ob oblikovanju nove vlade pa se stiki in pokusi vplivanja povečajo. Kljub vsemu Cigler meni, da je bilo stikov v zadnjih mesecih zagotovo več kot 145.

Najbolj poskušajo vplivati upokojenci
Na poslance so najpogosteje, 22-krat, skušali vplivati zastopniki Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS), je razvidno iz prijav SMC-ja in NSi-ja. Iz opisa ciljev lobiranja je razvidno, da so predstavniki ZDUS-a pri poslancih želeli doseči podporo njihovemu predlogu sprememb volilnega sistema.

Pri poslancih SMC-ja je lobiralo tudi združenje Slovenska filantropija, ki je izkazalo interes za čimprejšnje sprejetje novele zakona o prostovoljstvu. Sindikat športnikov Slovenije pa se je zavzel za čimprejšnje sprejetje zakona o športu, in sicer zaradi ureditve statusa športnika.

Na poslance SD-ja, ZL-ja in NSi-ja so se obrnili tudi predstavniki Greenpeacea Slovenija in Focusa. Izmenjali so mnenja o predlogu stališča do cilja EU-ja za energetsko učinkovitost do leta 2030.

Predstavniki Zveze lastnikov gozdov Slovenije pa so pri poslancih SD-ja izkazali pripravljenost za sodelovanje pri sprejemanju predpisov s tega področja. Iniciativni odbor hišnikov je s poslanci SD-ja spregovoril o mogočih spremembah stanovanjskega zakona, s katerimi bi imetniki hišniških stanovanj ponovno pridobili pravice, ki so jim bile odvzete z uveljavitvijo zakona za uravnoteženje javnih financ.

Najzanimivejši gospodarsko in finančno ministrstvo
Med ministrstvi sta lobistične stike v zadnjih mesecih najpogosteje prijavljali ministrstvo za finance ter ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Cigler se strinja, da sta ta dva resorja med lobistično zanimivejšimi, a lobisti pogosto zahajajo tudi na druga ministrstva: zdravstvo, kmetijstvo, okolje in prometna infrastruktura.
Kljub večji ozaveščenosti o lobističnih stikih pa se nekateri lobistični stiki po navedbah Ciglerja ne prijavljajo, čeprav bi se morali. Tudi sicer je zaradi negativnega predznaka lobiranja v Sloveniji po njegovih ugotovitvah zaznati upad te dejavnosti. Lobiranci se namreč izogibajo stiku z lobisti, čeprav bi bili sestanki z njimi po zakonu povsem legitimni, je pojasnil.

Obstaja namreč jasna razlika med lobiranjem in izsiljevanjem oz. korupcijo. "Lobiranje je v zahodnih demokracijah ugleden poklic, medtem ko sta izsiljevanje in podkupovanje kaznivi dejanji," je poudaril. Lobiranje bi moralo biti po njegovem prepričanju urejeno v posebnem zakonu, nadziral pa bi ga neodvisen organ.