Ciril Pucko je bil v parlament izvoljen kot poslanec SKD-ja, a je že pri oblikovanju vlade nekaj mesecev pozneje izstopil iz stranke. Foto: BoBo
Ciril Pucko je bil v parlament izvoljen kot poslanec SKD-ja, a je že pri oblikovanju vlade nekaj mesecev pozneje izstopil iz stranke. Foto: BoBo
Gregor Virant v DZ-ju
Kot nove (morebitne) "pucke" se je pretekle dni omenjalo nekatere poslance Državljanske liste Gregorja Viranta. V stranki so govorice zanikali. Foto: BoBo

Nekdanji poslanec Ciril Pucko je postal znan, ko je konec leta 1996 pri potrjevanju Drnovškove vlade izstopil iz poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov (SKD), postal samostojni poslanec (prestopil je v stranko LDS) in s tem podpornikom Janeza Drnovška prinesel glas večine. Predtem je imela namreč desnosredinska politična opcija 45 glasov in levosredinska 43 (plus dva glasova poslancev italijanske in madžarske narodne manjšine).

Puckova odločitev je tedaj sprožila pravi politični vihar in ugibanja o vzrokih za (nenadni) politični prestop so se kar vrstila. Pojavila so se celo namigovanja, da si je poslanec premislil zaradi izsiljevanja, kar je pa sam ostro zanikal in pozneje zatrdil, da gre "predvsem za groba podtikanja in insinuacije".

Svojo odločitev je imel za razumno potezo
"Kot poslanec, ki sem dobil mandat za delo in ne za igranje političnih burk, sem si predstavljal, da bo moja poteza razumljena v večjem delu javnosti kot poteza, ki lahko pripelje do razumnih reakcij političnih vrhov posameznih strank in končnega dogovarjanja o oblikovanju stabilne slovenske vlade," je nekaj mesecev pozneje v pogovoru za tednik Republika pojasnjeval Pucko.

A Pucko ni edini, ki je zadnji trenutek pomenil jeziček na državozborski tehtnici. Je bil pa prvi takšen primer v samostojni Sloveniji, zato ni nenavadno, da danes mediji ugibanja o morebitnem podobnem ravnanju enačijo s Puckovim imenom.

Precej vroče je bilo sicer na političnem parketu tudi leta 2000, ko so poslanci po izglasovani nezaupnici Drnovškovi vladi in združitvi SLS-a in SKD-ja, glasovali za t. i. Bajukovo vlado ali proti njej. Takrat sta bila ključna glasova dveh poslank, Ede Okretič Salmič in Polonce Dobrajc.

Okretič Salmičeva in Dobrajčeva podprli Bajuka
Prva je bila leta 1996 izvoljena na kandidatni listi DeSUS-a, a je glasovala proti volji "svoje" stranke in podprla Bajuka, druga pa je bila takrat že drugi mandat poslanka SNS-a. Po tem ko je oddala enega od dveh odločilnih glasov, ki sta na položaju premierja "ustoličila" Andreja Bajuka, je prestopila k SDS-u. Okretič Salmič se je po izteku mandata odločila, da je politika ne zanima več (sedem mesecev Bajukove vlade je sicer preživela kot samostojna poslanka), Dobrajčeva pa si je na listi SDS-a priborila še en poslanski mandat.