Državni svetniki bodo na izredni seji odločali o odložilnem vetu na spremembe zakona o dohodnini in bančništvu. Foto: BoBo
Državni svetniki bodo na izredni seji odločali o odložilnem vetu na spremembe zakona o dohodnini in bančništvu. Foto: BoBo

DZ bo moral zdaj o noveli zakona o bančništvu, ki daje Banki Slovenije možnost, da banki v težavah naloži prenehanje ali konverzijo hibridnih oz. podrejenih instrumentov, odločati še enkrat. Vendar pa bodo takrat potrebni glasovi absolutne večine vseh poslancev, torej najmanj 46.

Tudi odložilni veto na novelo zakona o dohodnini, ki predvideva odpravo samodejnega usklajevanja dohodninske lestvice in olajšav z inflacijo, je bil sprejet. Svetniki namreč menijo, da to na dolgi rok vodi v ukinitev progresivnega načina obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb, kar bo pretirano obremenilo najbolj ranljive zavezance.

Tudi o noveli zakona o dohodnini, katere uporaba je predvidena že za obračun dohodnine za leto 2013, bo moral DZ odločati še enkrat.

"Dohodnina bo postala podobna glavarini"
Poslanci so spremembe zakona o dohodnini, s katero se bo ukinilo samodejno usklajevanje dohodninske lestvice in olajšav z inflacijo, sprejeli prejšnji torek. Po novem bodo morali ti zneski slediti rasti cen, le če bo stopnja inflacije na letni ravni znašala tri odstotke ali več.

Predlagatelji odložilnega veta menijo, da takšna rešitev, ki bo veljala že pri obračunu dohodnine za leto 2013, pomeni veliko obremenitev predvsem najšibkejših in najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Prepričani so, da nova ureditev dolgoročno pomeni ukinitev progresivnega načina obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb, s čimer bo dohodnina postala podobna t. i. glavarini, ki velja za socialno nepravičen davek.

"Prizadeta bo četrtina državljanov, ki varčuje"
Z novelo zakona o bančništvu, ki jo je DZ prav tako sprejel v torek, pa se uvaja nov izredni ukrep, ki ga za zagotavljanje ustrezne kapitalske ustreznosti banke lahko uporabi Banka Slovenije. Banki bo namreč lahko naložila prenehanje ali konverzijo podrejenih ali hibridnih obveznic, vendar pobudniki veta opozarjajo, da se bo s tem prizadelo več kot četrtino državljanov, ki prek teh instrumentov bodisi neposredno bodisi posredno prek raznih skladov varčujejo za prihodnost.